Anketa-Spletno piratstvo in gospodarska škoda

Kratka in preprosta anketa. Luštno.

Dobra vprasanja.

Daj prosim po koncu seminarja predstavi rezultate se tukaj

Gregor P...kriminalci?

Večina domačih piratov ne povzroči direktne škode. Povprečen mladostnik ima veliko časa in zelo malo denarja. Konzumira veliko vsebin ampak svoj denar vloži v kakovosten izdelek. Starejši si, več imaš denarja in posledično lahko več kupiš ampak vseeno "pametno investiraš". Tretja faza...služba, družina in veliko manj časa ter zanimanja. Lahko si več privoščiš, kupuješ originalne izdelke ampak manj kot prej.

To je moja teorija, da je količina vsebin, ki jo lahko posameznik konzumira povezana z prostim časom in prihodki. Posledično ti kriminalci (razen seveda tisti, katerim je edini prihodek žepnina staršev) tudi največ kupujejo te vsebine.

Pri meni tudi ne. Upam, da so rezultati kljub temu shranjeni.

nope, če ne nastavi drugače privzeto omogoča samo eno na sejo

Najprej vsem hvala za odgovore!

Kar zadeva gumba na koncu je kot je že povedal uporabnik Pyr0Beast napaka 1ka sistema. Ko uporabnik klikne ''Konec'' se rezultati shranijo, za eno rešeno anketo enkrat ne glede na to kolikokrat uporabnik kline ''Konec''

Gregor P :: danes, 14:33:36
Ampak ta anketa je očitno namenjena zgolj kriminalcem torej piratom; ostali lahko že takoj nehamo, ker pač nikakor ne moremo biti pirati:8) ....o opredelitvi pojma ''piratstvo'' bi se dalo razpravljati. V tej anketi je izraz ''piratstvo'' uporabljen kot ga definira BSA in ostale formalne organizacije. Namen seminarske naloge je ugotoviti stanje spletnega piratsva in z njim povezano gospodarsko škodo, glavne razloge za uporabo le tega in možne predloge za rešitev tega ''problema'' (npr. nižje cene izdelkov, boljša in hitrejša dostopnost, itd.)

Še enkrat hvala vsem za odgovore in kritike na forumu. Lp

V jok pa na drevo.

ti najprej, da nam daš zgled

če pa to je merodajno

Mislim, resno?!?

Poglejmo kaj najdemo pod besedo piratstvo v našem KZ

Piratstvo

391. člen

(1) Član posadke ali potnik na ladji ali letalu, razen vojne ladje ali letala ter javne ladje ali letala, ki s kršitvijo pravil mednarodnega prava, z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil premoženjsko ali nepremoženjsko korist ali drugega hudo oškodoval, na odprtem morju ali na kraju, ki ni pod oblastjo nobene države, stori protipravno nasilje zoper drugo ladjo ali letalo, osebe ali stvari, ki so na njih, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(2) Za piratstvo iz prejšnjega odstavka se šteje tudi, če dejanje stori član posadke vojne ali javne ladje ali letala, ki se je uprla in prevzela oblast nad ladjo ali letalom.

poweroff je 26. maj 2011 ob 10:06 izjavil:

Žal je anketa za en drek.

Kot prvo - demografska vprašanja gredo na konec. Kot drugo - nikjer nimaš opcije da nekdo uporablja zastonjske (proste) različice programske opreme in vsebin.

Prvo - spodobi se, a ni pravilo. Drugo - vprašanje je bilo: ali imate licenčni operacijski sistem? Odgovor: DA!

Ditto.

Zahtevnost vprašanj se prilagaja ciljni skupini.

Who is a Linux user? These are 3% of all PC users that are very often considered "computer geeks". As we have also determined, this group has a very high IQ.

To bi bila šele "kulturno" in "etično" neprimerna raziskava.

Mislim, resno?!?8-O

Poglejmo kaj najdemo pod besedo piratstvo v našem KZ:|

...če prav razumem želiš povedati da se term ''pirat'' oz. ''piratstvo'' nanaša le na osebe, ki na takšen ali drugačen način obidejo/zlomijo zaščito in ne na osebe, ki s pomočjo P2P program ali kako drugače delijo in izmenjavajo datoteke. Se sevada strinjam s tem, ampak večina izmenjanih datotek prek programov, ki omogočajo P2P je ravno tistih na katerih prej ''pirati'' uspejo uničiti zaščito( v mislim imam predvsem programe in igre)z glasbo, filmi, itd. je seveda druga zgodba (vplivanje raznih založb,...) ...po tej teoriji bi bil seveda naslov same ankete zgrešen, toda sama vprašanja služijo svojemu namenu-ugotoviti okvirno sliko koliko ljudi se poslužuje prenašanja prenašanja ''z avtorskimi pravicami zaščitenih datotek'' s spleta ter glavne razloge za to. (ne pravim ti, da si pirat, če snameš film s torrent strani zaradi tega, ker preden se ga da legalno kupiti v trgovini mine običajno več mesecev od njihovega izida, toda kljub temu s tem kršiš same avtorske pravine )
Seveda bi bilo smiselno vključiti tudi vprašanja na temo cc licenc in p2p storitev kot je napisano v postu zgoraj, žal je sedaj pri vseh prejetih odgovorih že nekoliko prepozno- bo potrebno naslednjič pred samo objavo ankete povprašati za kakšno strokovno mnenje :)

Študent, 1.l, če hočeš povedat, da ni anketa niti na nivoju dijaka ni panike

Slovenska vlada brezglavo nad spletno piratstvo in računalniški kriminal

JanK je 25. maj 2011 ob 14:05 izjavil:

Dobra vprasanja.

Daj prosim po koncu seminarja predstavi rezultate se tukaj

Kratek izsek (še nedokončane)seminarske naloge, ki se nanaša na anketo -ekskluzivno za slotech forum :)
Anketa
5.1 Osnovni podatki o anketi

Z namenom pridobiti okvirno sliko trenutnega stanja piratstva v Sloveniji sva se odločila izdelati anketo z naslovom ''Spletno piratstvo in gospodarska škoda''. Anketa je bila izvedena s pomočjo odprtokodnega orodja za izdelavo spletnih anket na strani http://www.1ka.si/. Anketa je bila v celoti izvedena v elektronski obliki, zajemala je dvanajst vprašanj (enajst izbirnega tipa in eno vprašanje odprtega tipa).
V anketi je sodelovalo 249 ljudi od tega je bilo ustreznih (tistih, ki so v celoti ali delno izpolnili anketo) 160 od tega 87,9 % moških (138) in 12,1% žensk (19).
5.2Rezultati ankete

Na vprašanje ali uporabljajo originalen, licenčen oz. odprtokoden operacijski sistem je 53,5% anketirancev odgovorilo pritrdilno (da), 43,9% jih uporablja operacijski sistem pridobljen na nelegalen način (ne), 2,5% pa na to vprašanje ni znalo odgovoriti (ne vem).
Kar 96,2 % vprašanih je odgovorilo, da se poslužuje spletnega priratstva (vsaka oblika prenašanja in uporabe vsebin, ki krši avtorske in/ali druge pravice), od tega jih 41,2% to počne dvevno, 41,2% tedensko, 11,8% mesečno in 5,8% manj kot enkrat mesečno.
Najbolj pogosto preneše vsebine so filmi (prenaša jih 82,4% anketirancev, ki so na vprašanje o posluževanju piratstva odgovorili pritrdilno) sledijo TV serije in oddaje s 64,1%, glasba (54,9%), programska oprema(43,1%) ter igre (42,5%).


Graf 1: Prikaz najpogosteje prenešenih vsebin

Rezultati se razlikujejo tudi glede na spol in starost. Tako so pri moških po največkrat prenešenih filmi (83,7%) sledijo TV serije in oddaje (65,9%) ter glasba (51,9%).Pri ženskah je na prvem mestu glasba (80%) sledijo filmi (73,7 %)ter TV serije in oddaje (53,3%).

Glede na starostne skupine,so najpogosteje prenešene vsebine naslednje.V starostni skupini od 10 do 17 let prevladujejo filmi (93.3%), sledijo igre (86.7%) ter glasba (50,0%). V starostni skupini od 18 do 30 let pravtakoprevladujejo filmi (81.6%), TV serije in oddaje (70.9%) ter nato glasba (56.3%). V zadnji starostni skupini od 31 do 50 let so na prvem mestu filmi (78.8%), sledijo TV serije in oddaje (54,5%) ter glasba (45.5%).

V tabeli spodaj lahko vidimo kako pomembno vplivajo našteti dejavniki na posluževanje piratstva. Iz tabele je razvidno, da sta glavna razloga predvsem visoka cena originalnih izdelkov in priročnost piratstva (uporabnik lahko željeno stvar pridobi kadarkoli, na zelo hiter način).







Tabela 1: Vpliv dejavnikov na posluževanje piratstva

Dejavniki Zelo vpliva Delno vpliva Ne vpliva
Originali so cenovno predragi 77.8% 19.0% 3.3%

Prihranek časa 47.0% 31.8% 21.2%

Preverjanje kakovosti invšečnostiza morebiten nakup 38.4% 40.4% 21.2%

Željeno stvar lahko pridobim kadarkoli na zelo hiter način 73.0% 20.4% 6.6%

Anomimnost 25.7% 29.7% 44.6%


Iz rezultatov ankete je razvidno, da prenešene vsebine večina anketerancevuporablja le zase v zasebne namene, 23,5 % anketirancev jih nudi tudi prijateljem in znancem. Le 0,5% vprašanih pa prenešene vsebine uporablja tudi v poslovne namene. Odgovora, da prenešene vsebine prodajajo naprej nisva zabeležila.
75,8% anketirancev je vsaj enkrat izdelek, ki ga pridobilo na nelegalen način kasneje tudi kupilo.
Mnenje anketirancev o pravni ureditvi je sledeče, 57,2% vprašanih meni, da je potrebno legalizirati piratstvo za lastno uporabo, piratstvo z namenom nadaljnega okoriščanja v komercionalne namene pa strožje preganjati. 26.4% si želi, da ostane stanje takšno kot je sedaj, 7.5% pa jih meni, da je piratstvo potrebno legalizirati. Samo 1.9% si želi, da se uvede ter tudi izvaja strožja zakonodaja.


6. Možni ukrepi za zajezitev piratstva

Po ugotovitvah raziskave TheMediaPiracy Project, objavljeni na Social ScienceResearchCouncil ter mnogih drugih raziskavah, kakor tudi po rezultatih dobljenih z anketo, visoke kazni, dosledno preganjanje, restriktivna zakonodaja ali cenzura ne morejo izkoreniniti piratstva. Edini način, da ga vsaj občutno zmanjšamo, je po izsledkih znižanje cene vsebin.
Tem ugotovitvam v prid pritrjujejo tudi ugotovitve o povezanosti stopnje piraststva s prihodki prebivalstva. Rezultati so pokazali, da se razmerje med cenami avtorsko zaščitenih vsebin in prihodki prebivalstva v razvitem svetu (ZDA, Evropa, Japonska) ter razmerje med cenami avtorsko zaščitenih vsebin in prihodki prebivalstva v razvijajočih se ekonomijah razlikuje tudi za faktor 10. Proporcionalno z nižanjem BDP-ja narašča tudi stopnja piratstva, ki je v slabše razvitih državah veliko višja od stopnje v gospodarsko razvitejših državah.
Zaradi enostavnosti kopiranja digitalnih vsebin, so se lastniki avtorskih pravic odločili uvesti različne tehnične zaščite sicer pravno že avtorsko zaščitenih vsebin. Upravljanje z dostopom do digitalnih vsebin oz. DRM (ang. DigitalRightsManagement) je skupek tehnologij, ki naj bi omejile dostop in uporabo računalniških datotek, oziroma digitaliziranih vsebin. To naj bi dosegli z onemogočenjem anonimnega ali vsaj nekontroliranega dostopa do digitalnih vsebin.
Poleg visoke cene avtorsko zaščitenih vsebin je eden glavnih razlogov za piratstvo njegova priročnost. Uporabniki lahko pridobijo praktično vsako željeno vsebino kadarkoli to želijo (geografsko in časovno neomejeno). Veliko številko vsebin, kot so filmi in glasba se pojavi na piratskih spletnih straneh že pred samim prihodom v trgovine, prav tako jo lahko uporabnik pridobi v nekaj trenutkih tudi ob urah, ko so običajne trgovine zaprte. Tukaj bi bilo smotrno razmisliti o večji prilagodljivosti avtorjev ter tudi prodajalcev potrebam kupcev. Nekatera podjetja, kot je na primer Apple že omogočajo nakup glasbenih vsebin na njihovih spletnih straneh, vendar ob tem postavljajo omejitve, omenjene vsebine je namreč moč uporabljati le na napravah, ki omogočajo storiteviTunes in Apple računalnikih. Tukaj se poraja vprašanje smiselnosti nakupa z vidika potrošnika, ki plača za storitev s katero pridobi manj koristi, kot bi jo pridobil s brezplačnim piratstvom.
Kot zelo dobra rešitev se kaže uporaba alternativnih, odprtokodnih rešitev. Tukaj bi bilo potrebno predvsem večje ozaveščanje ljudi o obstoju teh rešitev. Z uporabo teh rešitev lahko nadomestimo večino osnovnih programov (npr, MS Windows z Linux Ubuntu, MS Office z OpenOffice, itd.). Prav tako se je kot alternativa oz. dopolnilo obstoječim avtorskim pravicam pojavila GPL (GNU General Public Licence, licenca poznana pod pojmom ''copyleft''ter CreativeCommons licenca (CC). GPL licenca uporabnikom računalniškega programa omogoča pravico do brezplačne uporabe programov, ki so zaščiteni pod to licenco, v kolikor pa program reproducira in in spreminja, mora svoj dodatek oz. prispevek prav tako izdati pod to licenco. CC licence avtorju omogočajo, da sam določi, pod katerimi pogoji želi, da se delo izmenjuje.
Zagotovo sta poleg strožje zakonodaje glavna dejavnika, ki bi vplivala na nižjo stopnjo piratstva glede na kupno moč prilagojena cena in večja priročnost vsebin. Poleg tega pa je potrebno ljudi ozavestiti in jim predstaviti odprtokodne rešitve. Z vsemi temi ukrepi bi se stopnja piratstva zagotovo zmanjšala.