Nature - Doslej je veljalo, da so planeti vesoljska telesa, v katerih ne poteka zlivanje jeder, ki so dovolj masivni, da so zavzeli sferično obliko in počistili svojo tirnico, in ki krožijo okrog svoje zvezde. Nova odkritja v Rimski cesti pa kažejo, da slednja zahteva sploh ni nujno potrebna. V Rimski cesti je na milijone nebesnih teles podobne mase kot Jupiter, ki ne krožijo okrog nobene zvezde, marveč tavajo okoli galaktičnega središča, kažejo izračuni.
Astronomi so za zadnje odkritje svoje teleskope uperili proti središčni odebelitvi v Rimski cesti, kjer so z gravitacijskim mikrolečenjem odkrili 10 planetov s podobno maso kot Jupiter, ki ne krožijo okrog nobene posamezne zvezde. Preračun na celotno osvetje z upoštevanjem učinkovitosti zaznave, verjetnosti za nastane okoliščin za mikrolečenje in relativne jakosti lečenja pokaže, da naj bi bilo teh planetov okoli 400 milijard - to je več kot zvezd.
Ocene o številu teh tavajočih planetov so osupnile vse. Takahiro Sumi z Univerze v Osaki, ki je vodil študijo, pojasnjuje, da so bile že v preteklosti predstavljene teorije, ki so predvidevale obstoj tavajočih planetov, a jih nihče ni znal najti, kaj šele oceniti njihove pogostnosti. Prav odkritje teh planetov je velik podvig, saj si astronomi ne morejo pomagati s klasičnimi metodami - opazovanjem prehoda planeta pred zvezdo ali kolebanja zvezde zaradi gravitacijskega vpliva planeta. Zato si pomagajo z mikrolečenjem. Gravitacija planeta služi kot leča za katerokoli svetlobo, ki potuje mimo. Ko planet potuje mimo neke oddaljene zvezde (okrog katere ne kroži), deluje kot leča na njeno svetlobe, s čimer ga zaznamo.
Trenutne teorije nastanka sončnih sistemov trdijo, da manjše planete gravitacijske sile pogosteje izvržejo iz sistema. To bi pomenilo, da je v Rimski cesti še mnogo več tavajočih planetov manjših razsežnosti, ki jih še nismo odkrili. Kako so tavajoči planeti nastali, še ni znano. Bodisi je bil postopek enak kot pri planetih v sončnih sistemih ali pa gre za kakšen drug mehanizem.
Pomoje bi bile zvezde tej planeti, samo niso nabrali dovolj materiala, da bi se prizgali.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Nekatera sonca na koncu svojega življenja eksplodirajo in se potem njihovi planeti porazgubijo po vesolju, vsak v svojo smer. In do sedaj je končalo svoje življenje že malo morje razno raznih zvezd, planetov je pa še nekajkrat več in potem je normalno, da ocenjujejo, da je v
Rimski cesti je na milijone nebesnih teles podobne mase kot Jupiter, ki ne krožijo okrog nobene posamezne zvezde,
očitno se je najbolj dogajalo v bližini galaktičnrga središča, kjer je takšnih planetov največ.
To sem sicer objavil nekje drugje, ampak se lepo povezuje s to temo:
Keplerjevi novi podatki - Vesoljski teleskop Kepler 2. februarja je Kepler poslal na Zemljo podatke še iz leta 2009, ki morajo biti obdelani. Zaenkrat je stanje takšno, da je v teh podatkih 1235 kandidatov za planete, vključno z 54 v območju, ki omogoča tekočo vodo na površju (habitable zone). Do sedaj sta bila znana le 2 planeta v tem območju. Manjši planeti so lahko potrjeni komaj, ko 3x navidezno prečkajo zvezdo, da lahko znanstveniki dobijo dovolj podatkov. 68 od vseh kandidatov je manjših kot 125% mase Zemlje, oziroma so vsi manjši od prej odkritih eksoplanetov. Pričakuje se, da bo 90% teh kandidatov potrjenih kot planetov.
Na podlagi novo dobljenih podatkov so sedaj ocene o planetih takšne: - v območju 1000 svetlobnih let, bi naj bilo 30 000 planetov z možnostjo podpiranja življenja. - v naši galaksiji bi naj bilo 50 MILIJARD planetov, od tega jih je vsaj 500 milijonov v območju, ki podpira tekočo vodo. - 6% zvezd gosti planete v velikosti Zemlje - 7% jih gosti super-Zemlje - ker Kepler veliko lažje odkrije velike planete, se pričakuje da se bodo % "Zemeljskih planetov" še povišali.
There sure are a lot of Nemesaes (pl. od Nemesis) out there...
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Nekatera sonca na koncu svojega življenja eksplodirajo in se potem njihovi planeti porazgubijo po vesolju, vsak v svojo smer.
Ne bi rekel, da planeti odtavajo po koncu svojega sonca, saj tam ponavadi še vedno ostane precej masivna stvar (bela pritlikavka, nevtronska zvezda). Bolj bi rekel, da se zvezde na nekaterih območjih gužvajo, in vsake toliko ukradejo druga drugi planete, ali pa jih izvržejo v medzvezdni prostor.
Ne bi rekel. Planeti so za nekaj redov velikosti manj masivni od zvezd, "temne mase" pa je ca. trikrat več od mase znanega izvora.
So za nekaj redov manj masivni ampak njihova dejanska pogostost je pa bol kot ne čisti ugib. Znana masa je določena na podlagi opaženega sevanja, mrzli planeti sevajo jako malo in zaradi tega bol kot ne manjkajo v tej kalkulaciji.
Tako ogromno jih spet ne more biti, ker kljub temu, da zelo malo sevajo, bi pa vseeno zakrili svetlobo zvezd. Ali pa je glih to fora, da zaradi njih ne vidimo vse svetleče se snovi.
Fora je v tem, da je vesolje res ogromno, ej, OGROMNO.
Vzemi prgišče moke, to so tvoji planeti. Dokler so skupaj, ničesar ne vidiš skoznje. Sedaj vrzi to v zrak. Zdaj imaš oblak prahu, ampak zlahka vidiš skozi. V resnici so vsi ti planeti še mnogo bolj vsaksebi.
@WarpedOne: "bela snov" naj bi bila 17% mase vesolja. "temna snov" pa 83%. Veš kolk bi teh planetov moral bit, da bi predstavljal "znaten del temne mase".
Pa v sami galaksiji - bi tud že opazili po gravitaciji, da nekaj ne štima. Pojav temne snovi se (ugibam!) opazi predvsem na nadgalaktičnem nivoju.
Jest te razumem, da ti je ideja všeč - ampak vseeno predlagam da daš vlogo za razvezo.
Indikator temne snovi je, da zunanji deli galaksij krožijo okrog jedra bistveno hitreje kot bi morali glede na klasično fiziko (preverjeno z red/blue shifti). Nekako tako kot da bi npr. Pluton imel praktično isti obhodni čas okrog sonca kot Zemlja.
Če so ti planeti "dark matter", potem jih mora bit na zunanjih robovih galaksij naravnost ogromno in predvsem bistveno več kot v galaktičnem središču. Kar je malo čudno, ker so bližnja srečanja zvezd v jedru bistveno bolj pogosta kot na robu galaksije.
Pogrešam razlog "why not". Če velja tista, da so teli planeti failed stars, i.e. zvezde ki niso nikoli postale dovolj velike da bi res postale zvezde, je čisto statisično gledano nujno da jih je mnogo več kot "uspešnih" zvezd. Le kjer je bilo res ogromno materiala je zvezdi uspelo zagoret, kjer ga je bilo le nekaj malega premalo, pa pač ne.
Ja ampak težavo imaš že v štartu. Da bi to funkcioniralo, hkrati z opažanjem o temni materiji, bi moralo biti v štartu na zunanjem robu galaksije identična količina mase kot v centru, ampak se iz nekega razloga zvezde na enem mestu raje prižigajo kot na drugem.
Precej se omenja veliko število planetov proti središču galaksije. Nikjer ne piše eksplicitno, ampak bi rekel, da so tja gledali iz praktičnih razlogov - v tisto smer je gostota zvezd večja, kar pomeni, da je verjetnost prehoda ali gravitacijskega lečenja večja. Po drugi strani je pa v tisto smer veliko različnih gravitacijskih vplivov ... Sicer se pa sprašujem, kako naj bi izvrglo tako velike planete? Binarni sistemi ali rjave pritlikavke. Mimogrede - ali navadna zvezda in rjava pritlikavka štejeta kot binarni sistem?
@FireSnake Za pokončanje vsega na zanlji 300 m ni dovolj. Celo 10 km jukatanski asteroid ni uničil vsega na Zemlji.
Sicer se pa sprašujem, kako naj bi izvrglo tako velike planete? Binarni sistemi ali rjave pritlikavke.
Preprosto tako, da gre ena zvezda v bližini druge (recimo pol sv.l.). Ravno dovolj, da povleče planet proti sebi, ampak ne dovolj blizu, da ga trajno ujame.
če je kdo bral od Martin-a: Dying of the light, me tist planet precej na tole spominja
sicer pa... zanimivo in kinky ;)
teorija: proti sredini je takih planetov najbrž več, saj je proti zunanjosti galaksije gravitacijski vpliv središča manjši in bi se ti planeti prej priklopili k kakšni zvezdi ?
Ja, če je res nujno da planeti nastanejo le, če se uspešno formira kaka zvezda in so teli tolovaji le izgubili mamo zvezdo. Js bi bol stavil, da večina njih sploh nikdar niso imeli prave mame - so rojeni iz praha in samote.
Glede na to, da je velikih zvezd relativno malo, za vsak "nižji razred", pa več in več ... hkrati so pa tamali zelo nevidni, ker pač ne svetijo - bi se čisto nič ne čudil, če bi bila temna masa res ti interstelarni planeti.
Konvencionalna astronomija se s tem sicer ne strinja, a to je pričakovano.
Njihova skupna masa bi morala bit 3x večja kot pa je masa vse tople snovi jo s tem lahko "vidimo", vključno s črnimi luknjami. Če je manjša se "narava stanja" ne spremeni bistveno glede na trenutno - nimamo pojma kaj je 3/4 vsega kar obstaja i.e. ima gravitacijski efekt na znano.
Za ene pet mas vseh zvezd v Galaksiji. Njih število bi moralo biti desettisočkrat večje od števila zvezd, nekako.
Glede na to, da so jih že nekaj odkrili, ji je najbrž precej. Morda res zadosti in potem gre astronomski ceh mau v kot klečat.
Koliko takih Jupitrov gre med Sonce in Proxima Centauri, ne da bi kateregakoli relativno zlahka opazili? Najmanj nekaj milijard. Vendar jih je treba skoraj milijonkrat manj, da bi jih bilo dovolj.
Ne rečem, da je nujno tako, a te delnice so trenutno drage.
Koliko takih Jupitrov gre med Sonce in Proxima Centauri, ne da bi kateregakoli relativno zlahka opazili? Najmanj nekaj milijard. Vendar jih je treba skoraj milijonkrat manj, da bi jih bilo dovolj.
Eh, bi se pa že dosti prej začelo opažati motnje. Še posebno, če bi se kakšen tak planet zapeljal skozi oortov oblak.
Saj jih opažamo, te motnje. In pripisujemo temni masi. Da jih nismo prej, je pa precej škandalozna stupidnost vseh nas. Smo videli že davno nazaj slike glaktičnih krakov. Noben, vključno z mano, ni rekel - "Kakšno fantastično naključje da vidimo tele krake ravno zdaj, v času našega življenja! Saj jih bo kmalo izbrisalo kroženje svezd okoli galaksij(e), kakor izbriše vsako "poravnavo planetov!". Ne moreš verjet, kakšen prisrčen butelj je človek! Vključno z mano.
Še posebno, če bi se kakšen tak planet zapeljal skozi oortov oblak.
Zakaj misliš, da bi delal kaj več štale, kot je že delata Jupiter in Saturn? Gre za ogromne razdalje. Tisočkrat dlje od Plutonove orbite še ni drugih zvezd. Ergo milijardokrat večja je interstelarna, od interplanetarne litraže. Prostora milijonkrat več kot je treba. Poleg tega so zjebana vsa ostala osončja, kakor smo videli. Same elipse ali ostro zavijanje planetov blizu sonc, je konzistentno z "bližnjimi srečanji tretje vrste".
Še posebno, če bi se kakšen tak planet zapeljal skozi oortov oblak.
Zakaj misliš, da bi delal kaj več štale, kot je že delata Jupiter in Saturn? Gre za ogromne razdalje. Tisočkrat dlje od Plutonove orbite še ni drugih zvezd. Ergo milijardokrat večja je interstelarna, od interplanetarne litraže. Prostora milijonkrat več kot je treba. Poleg tega so zjebana vsa ostala osončja, kakor smo videli. Same elipse ali ostro zavijanje planetov blizu sonc, je konzistentno z "bližnjimi srečanji tretje vrste".
Saturn in Jupiter sta svoje že popucala, ter nimata več kaj dosti vpliva na gibanje v tem kupu smetja. Če pa bi se kakšen masiven planet zapeljal skozi oblak, bi na novo premešal materjal, ter ga poslal na pot v/izven osončja.
Če bi bilo teh planetov res tako veliko, bi slej kot prej kakšnega dobili preblizu
