Tehnika, mehanika, strojnistvo?

Zanimam me koliko obiskovalcev Slo-techa je tehnocno/mehanicno izobrazenih.
Predvsem me zanima koliko od vsam ima kaj izkusenj pri izdelavi/nacrtovanju kakrsnih koli vozil, konstrukcij itd. ter kakšne seveda

hm, zanimivo kera srednja sola to?

Jap jaz sem tudi strojnik....smer konstrukterstvo...

Začel na elektromotorjih, nato presedlal na male gospodinjske aparate (Ne se smejat, ko dobiš nalogo da moraš skonstruirat npr. mikser in zraven še ciljno ceno cca 9 Eurov, ni nič smešno).
Sedaj pa sem v avtoidustriji. Razvijam najbolj "nezanimive" dele avtov (zavorne luči in ogledala..)

Pa zakaj te to zanima

Fajn konstruiranje želim

Jože

A Industrial Design tud šteje?

zanima me ker bom verjetn, cez neki cajta rabu kakega k ma nekaj izkusenj na tem podrocju. Odvisn kok se bodo zadeve zakomplicirale pr projektu

No, če ste vas je tok tuki, se bom pa še sam pridružil.
Sem študent proizvodnje - vodenje, letos sem imel prakso pri Akrapoviču in nimam blage ideje, kaj bi zares delal po študiju.

Zanimiva izdelava!!

Imaš sponzorje??

Imaš sponzorje??

zaenkrat se ne, saj ne tistih, ki bi jih rabu, je pa res da zaenkrat se ni dost za pokazat, nekaj skic, ideje, sam to pr sponzorjih ne pali , mors neki resnega pokazat, dnarja firme ne oddajajo kr tko na veliko(ceprov se tega nebi uperu ). Ko bo model narejen bo to lazje, ker bo nekaj oprijemljivega za pokazat. Mam pa se enepar kart v zepu(beri joker ), saj kar se tice testiranja hidrodinamike bo po vsej verjetnosti poskrbljeno ko bomo meli telo, ker poznam ljudi ki to testirajo.

Upam, da vam bo uspelo.
tnx, tut jst

seveda sem oz. smo si zastavili ene osnovne cilje, to je treba prvo nardit
glede teh osnovnih stvari:
-globina do 30-50 m je max, pri nas nad to globino itaq ne mores prov dost videt, pa tudi nad to cifro postanejo materiali tako dragi da zadeva rata ze kot v pravljici
-hitrost: probal bomo zadevo spravt tm od 10-20 kmh, v bistvu hitrost ni pomembna, ker je ideja taksna da lahko vozilu motorje kasneje zamenjamo z zmoglivejsimi tako da to ni problem.
Varnostni sistemi, v primeru nesrece bi lahko celotno vozilo dvignil na povrsino, spomocjo napihljivih tankov(beri kot en airbag), drugace pa bi imel pod sedezem, mini jeklenko(mas za prib. 3-4min zraka), pa delavske plavutke(to so take krajse plavutke tko da ne zasedejo veliko prostora za zasilno uporabo so pa cisto dovolj)ter masko in dihalko
Posadka, eden ali dva, nismo se se odlocl kaj od tega bo, meni bi bilo ljubse ce bi blo vozilo za 2 osebi, samo to pride potem drazje, pa tut na hidrodinamiko vpliva k precej, bomo vidl zakaj se bomo odlocili :)

Zaenkrat smo v timu 3je resni, se pa pogovarjam se z eneparim sam tist se ni za ziher. Z izdelovanjem podmornic seveda nima noben od nas kaksnih izkusenj(mislim da je nasploh v sloveniji malo ljudi, ki se stem ukvarjajo , oz. mislim da se sploh ne, ce pa ze pa zelo privatno, ker bi drgac zanje ze vedel). Za zacetek je to dovolj, izdelava modela niti ne rabi 200 ljudi , ceprov seveda vsaka pomoc pride prav.

Jah koncni nacrt bomo sli verjetno delat v CADu, vendar bomo za model nacrt kar lepo old fashion na roke narisal, ker je tle potrebna sam osnovna oblika, razni detajli v notranjosti bodo zanemarjeni, ker bo model uporabljen zgolj za testiranje hidrodinamike ter kot ena od referenc. Ko pa bo slo "zares", bomo verjetno uporabili CADa. Zaenkrat ga uporabljat ne zna se noben vendar se bo ze najdu kdo, ki bo to znal, ce ze drugega ne, se ga bom jst v kradtem zacel ucit ker grem na arhitekturo tko da bom podbne programe rabil poznat

ce imas se kaksna bolj konkretna vprasanja, me lahko kontaktiras tudi preko emaila, drugace pa bo kmalu na spletu tudi spletna stran kjer bodo vsi rezultati in nacrti sproti objavljeni

jah s slikami bo bl tezka, ker jih se nisem skeneru(pr men nazalost skener ne dela na XPjih ker je pac star software, ni vazn itaq bom dobu novga:)). Drgac mam na kompu cist prve skice, sam tm je oblika CIST drgacna od te, ki jo nameravamo vzeti. Sicer pa cez kak teden bo itaq na netu stran in bodo tut skice gor

Ah odnehal ne bomo pa tut obvescal bomo tiste, ki jih to zanima Pa hvala za link
Drgac dela bo itaq dost, ze z samim modelckom bomo mel pomojem povne roke dela na zacetku

Drgac pa vidm da je tle kr nekej strojnikov, kaj vse bi se dal nardit ce bi vsi skup prsl, we could take over the world

ja za motorje se se nismo cist dodobra odlocil, eni so predlagal jet, sam jst pravm da je to 1. predrago, 2. ma prevelko porabo, je pa zlo hitr. Mi bomo verjetn uporabl elektro motor, kaksen tocno pa se ne vem, to bomo dolocl tekom dogodkov, pred tem mamo se dost drugih stvari za predebatirat, pa tut cist na zacetku te stvari se niso tolk pomembne, vec ti bom o tem lahko povedu cez ene pol leta ko bomo ze v polnem zagonu

BTW: DC AC? dej razloz to hehe

Glede na to, da bo Vaš pogonski vir v vsakem primeru dajal istosmerno napetost, se DC motorji ponujajo sami od sebe, vendar po malo boljšem premisleku ni čisto tako. To pa zaradi tega, ker boste tudi pri DC motorju potrebovali regulacijo vrtljajev za spreminjanje hitrosti. DC motor se načeloma regulira s spreminjanjem napetosti (Gre tudi pri AC a ni najboljše), AC pa je najboljše regulirati s spreminjanjem frekvence toka. V obeh primerih boste potrebovali neko elektroniko. Katera izvedba je dražja, pa bo moral povedati kakšen elektronik-energetik.

K tnx za razlago, ker si mi s tem podal veliko koristnih podatkov Jah kokr sm prebral tvoj post bo boljs uporabt AC, ker je bl ugodn kar se tice tesnenja, ceprov o tem se bomo mogl zlo dobr pogovorit z ekipo, ker so motorji zlo vazen del vozila, predvsem zato ker se z njimi dvigamo in spuscamo. Definitivno pa je motor tut en del na katerem ne bomo skrtaril z denarjem, to pa life support bosta mogla bit najbolj razvita . Drgac tut o teh propelerjih s spremenljivim nagibom lopatic smo se ze pogovarjal sam to se men zdi prevec zakompliciran, se vedn bo mogl zadeva delvat na takem principu da bodo stvari preproste(a ucinkovite), ker bo tako mn stvari ki bi sle lahko narobe

Z motorji je takole.

Za vse motorje bo problem morska voda, tud za tiste, ki so potopni. Sol bo namreč najedala statorski in rotorski paket lamelirane pločevine, ki je v vsakem elektro motorju. Zat po bi bilo po moje bolje dobit neprodušno zaprte motorje, nekaj podobnega motorjem z oznako S, ki se uporabljajo v prašnih in kemično agresivnih okoljih. Ti so namreč neprodušno zaprti.

Drug problem bo pritisk vode. Sicer na 30-40 m ta še ni tolikšen, ampak vseeno zna kakašna voda kam vdret, če drugje ne, tam kjer bodo uvodnice za kable za elektro motorje. Razne varijante tesnenja s silikonom zato odpadejo, bo zopet potrebno dobit uvodnice tipa "S", ali pa celo opremo, ki se uporablja pri ladjah (oznake te opreme ne poznam).

Tip motorja AC ali DC???

Najbolj enostaven motor za krmilit je klasičen enosmerni motor s ščetkami. Krmili se ga lahko z navadnimi drsnimi upori tako da mu spreminjaš velikost vzbujalne napetosti. Prednost: poceni in robustno, uporabljajo na železnici pri vseh vlečnih lokomotivah (1500 V DC), slabost: slab izkoristek, problem znajo biti ščetke

Brushless DC motorji:
Imajo nekoliko slabše obratovalne karakteristike kot običajni DC motorji, vendar nimajo ščetk. Velika slabost teh motorjev je komplicirana napajalna elektronika, saj je za komutacijo toka potrebno poskrbeti z tiristorji.

AC sinhronski:
Kot elektromotorji se niso obnesli, problem je zagon motorja. Sploh ne priporočam in tudi težava jih je dobiti.

AC asinhronski:
Najbolj uporabljeni motorji, kar 97 % vseh motorjev na svetu je asinhronskih. Z ustrezno elektroniko (beri frekvenčni pretvorniki) ga lahko prepričaš, da bo počel skoraj kar koli in kjer koli. Cena frekvenčnih regulatorjev danes ni več problem, saj jih prodajajo že skoraj v vsaki malo boljši elektro trgovini. Kot je že nekdo prej, omenil imajo izvrsten izkoristek, so izredno robustni, na rotorju ni nobenih navitij, ampak železen paket z vlito kratkostično kletko. Razpoin moči od 1 W do nekaj 10 MW. Področje uporabe - kjer koli. Najboljša novica, izdelujejo jih tudi v SLO in sicer Domel Železniki, delajo tudi po naročilu.

Povzetek: Jaz bi definitivno vzel asinhronskega ustrezne moči ter ustrezni frekvenčni regulator, kjer se lahko regulira frekvenca od 0 do nekje 200-250 Hz.

Veliko uspeha pri delu.

Tone

Ja, si nisem mislil, da bo iz tega ratala debata o elektromotorjih...

Glede pripombe o problemih z morsko vodo je zadeva rešljiva. V moji firmi, kjer sem začel, smo rotor preoblekli s tankim tulcem iz nemagnetne nerjavne pločevine, na čelnih straneh (kjer so kratkostični obroči kletke) pa zadevo zalili s plastično maso do gredi. Ista izvedba je bila narejena za stator. Tako dimanopločevina ni nikjer direktno prišla v stik z okoliško vodo. Sicer so se karakteristike nekaj poslabšale, ker smo morali povečati zračno režo, ki smo jo porabili za nerjavne tulce. Ta izvedba se je uporabljala za črpalke za sladko in morsko vodo (Pleuger pumpe), izvedbe tocvrtsnih motorjev pa so bile do 18KW.

Ne pozabite pa še na eno stvar. To so LEŽAJI. Pri prej omenjenih motorjih oz. črpalkah so bili to drsni VODNO mazani ležaji, tako, da tukaj ni bilo potrebno tesnenje.

"S" ali "EX" motorji so pa tako imenovani eksplozijsko zaščiteni motorji. So res zatesnjeni, a osnovni catch je v tem, da če pride v motorju do eksplozije, se le-ta ne sme prenesti navzven. En del tovrstne zaščite je tesnenje, drugi del pa, da se vse možne praznine zapolnijo s kakšno maso, da se volumen potencialno eksplozivnega plina zmanjša na minimum in tako tudi velikost možne eksplozije...

Asinhronske motorje poleg Domela proizvaja tudi Elektrokovina iz Maribora (od tam imam tudi vse prej navedene "recepte", ) Njega dni so imeli zelo dobro prototipno delavnico, kjer se je dalo naročiti čuda izvedb. Pogoj je bil, da se je dal uporabiti standardni rotorski in statorski paket. Vse ostalo so pa nacoprali, od navtij naprej.....

Obstajajo pa za uporabo v kemijski industriji posebne brezkontaknte magnetne sklopke (trajni magneti). Te so izvedene tako, da je med pogonskim in odgonskim delom tanka srajčka iz nerjavnega jekla (Ali drugega materiala). Tako je motor povsem zaprt in rotirajoči deli nikjer ne prebadajo ohišja. Edino ne vem, kolišne nadtlake vzdrži prej omenjena srajčka.

P.S. V prejšnjem postu sem omenjal Voight-Schneider propeler -To je to...

Pa fajn potaplajnje želim....


LP

Jože

Zanimam me koliko obiskovalcev Slo-techa je tehnocno/mehanicno izobrazenih.

Jz hodim v 5.letnik za strojnega tehnika v Mariboru na Teznem, zanima pa me če je kdo tu ki je lansko leto končal to šolo in naredil poklicno maturo, ker me zanima kako je bilo pri vas na poklicni matri.

dve trditvi, ki drzita pri meni...
torej, strojni tehnik, student strojnistva (1. letnik vss, pozneje verjetno uni) v LJ (a se kak sosolc najde tukaj?), najbolj me pa zanima konstrukterstvo.

matura je bila pa lahka - end of story.

Znal bi načrtovati samo kakšen transportni sistem za učinkovine telesu, kaj drugega pa niti ne. Kar se tiče stroke seveda, drugače je moje intereso delo, kolikor ga je.

ne loki, jst in moji kolegi smo se v gimnaziji, jst grem pa po tem na FA , ampak ukvarjat se pa mislim s tem , FA bo sam zasilni plan,tok da mas vec moznosti