X-Bit Labs - IBM za ameriški Department of Energy (Ministrstvo za Energetiko) pripravlja nov superračunalnik Mira, ki naj bi že v prihodnjem letu prebil mejo 10 PetaFLOPS-ov oz. 10 bilijard operacij s plavajočo vejico na sekundo. Superračunalnik bo nastanjen v laboratoriju v ameriškem Argonne ter bo uporabljen predvsem za razvoj učinkovitejših pogonskih sklopov za današnja vozila, dvig učinkovitosti v prevozu dobrin, za izračune pri raziskavah ozračja, itd. Obenem je odskočna deska za vstop v eksaskalo superračunalnikov, ki bodo vsako sekundo sposobni opraviti vsaj trilijon operacij s plavajočo vejico. Glede na Tianhe-1A, ki trenutno kraljuje na lestvici najhitrejših 500 superračunalnikov, bo Mira več kot dvakrat hitrejši, saj Tianhe-1A zmore le 4,7 PFLOPS.
Mira bo evolucija IBM-ove arhitekture Blue Gene (poleg imena Mira se bo ponašal še z oznako Blue Gene/Q), ki je sestavljen iz majhnih modulov, na katerih se nahajajo procesorji Power, pomnilnik ter še nekaj nujnih dodatkov, npr. napajalni sistem. V primeru Mire bo vseh procesorskih jeder 750.000, vsak od njih pa bo imel vsaj gigabajt DDR3 delovnega pomnilnika. Uporabljeni bodo šestnajstjedrni procesorji PowerPC A2, kjer je vsako jedro sposobno hkrati opravljati 4 računske operacije (4-way multi-threading). Za hlajenje bo poskrbljeno s tekočinskim sistemom.
Exaflop mašine so še daleč. Če gledamo današnji performance per watt, bi danes exaflop mašina rabila lastno nuklearko samo za napajanje. Tako da bo še nekaj vode preteklo ...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Stevilo s plavajoco vejico je vsako stevio z decimalno vejico. Naprimer tole: 123,456 ali 1,23456 ali 12345,6 ... poanta je da ga zapises v smislu 12345 * 10^(-5) .. tale zadnji clen doloca kje se bo vejica nahajla... in zato je vejica plavajoca ... premikajoca ... Prevedeno v ang. je to floating point oz float - kar v skoraj vseh programskih jezikih uporabljas za shranjevanje stevil z decimalno vejico...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Biljarda je star, vendar manj znan izraz. Kontinentalno evropsko štetje (vsaj formalno) je miljon - miljarda - biljon - biljarda ..., medtem ko se je v angloameriškem svetu uveljavil sistem miljon - biljon - triljon ...
Drugače pa tudi mene zanima, če je kdo že našel podatek o (projektirani) porabi elektrike za omenjeni superračunalnik.
TDP enega 16-core CPU-ja je 65 W. Torej pod 100 W za en 'sistem' (CPU plus pritikline). CPU-jev naj bi bilo tako 46.875, poraba naj bi bila okrog 4-5 MW v najslabšem primeru (100% obremenitev vseh jeder)? Torej realno nekje 2, mogoče 3 MW?
Nuklearka "Krhko" jih premore 650 MW. Torej lahka pri nas zgradimo ene par teh superračunalniških "konglomeratov" pa prodajamo procesorski čas. Pa še pri ogrevanju bi občutno prihranili
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Stevilo s plavajoco vejico je vsako stevilo z decimalno vejico. Naprimer tole: 123,456 ali 1,23456 ali 12345,6 ... poanta je da ga zapises v smislu 12345 * 10^(-5) .. tale zadnji clen doloca kje se bo vejica nahajla... in zato je vejica plavajoca ... premikajoca ... Prevedeno v ang. je to floating point oz float - kar v skoraj vseh programskih jezikih uporabljas za shranjevanje stevil z decimalno vejico...
Torej, kaj pomeni 10 biljard operacij s plavajočo vejico na sekundo? Kakšna operacija?
SanAndreas je doma iz Rimske Galaksije ima srebrn NLP :)
Karkoli, kjer ni računanja s celimi števili. Oz. karkoli, kjer je številka v obliki 120498*10n (120498 del je seveda lahko poljuben), kjer je n enak ali večji od 0.
Zapis števil s plavajočo vejico je tak, da je nekaj bitov za eksponent, ostali so za cifre. Eksponent je nastavljen tako, da je število oblike 1,neki, tako da je ta enica kar implicitna, razen kadar je eksponent najmanjši možen, takrat imaš 0,neki in lahko predstaviš še manjša števila, tko da filaš za vejico ničle, ampak s tem izgubljaš na natančnosti, ker ostane manj bitov za cifre.
Potem je še par trikov za večjo natančnost, zaokroževanje, predstavitev neskončnosti in neveljavnih števil, itd.