Šokantno: zaradi ponaredkov in piratskih kopij v državah G20 letno 125 milijard dolarjev škode

Nihče nikoli ne bo šaltal na alternativo dokler bo zadeva, ki jo uporablja večina, dostopna zastonj. Na področju odprtokodnega software-a je piratstvo tisto, ki daje posameznikom tako visoke možnosti odločanja, da klasični tržni zakoni pogorijo na celi črti. Linux je sicer uporaben sistem, ampak če ne dela vse tako kot pri Windows, katerega so uporabniki navajeni, bo Linux odletel. Uporabniku danes ni noben problem nabavit računalnik s pre-installed Ubuntu za 200 EUR manj kot enak sistem z Win, ampak ko uporabnik ne bo našel neke ikone v prvih petih minutah, bo odletel na Partis po free-of-charge Windows 7 in good-bye Ubuntu.

Brez možnosti piratiziranja bi v zgornjem primeru veljal rek "Podarjenemu konju se ne gleda v zobe", uporabnik bi si vzel nekaj malega časa, da bi za 200 EUR prihranka pogruntal razlike v obeh sistemih in se navadil na brezplačnega, ker mu je škoda denarja. V realnem svetu pa sta oba operacijska sistema zastonj.

Če bi bilo možno, bi ljudje seveda kradli tudi kruh. Vsak dan. Problem pri kraji je le to, da te dobijo in potem nosiš posledice. Če človek vnaprej ve, da posledic ne bo, je kraja zgolj še en izmišljen družbeni koncept.

Edina možnost je, da bi na Linuxu delovalo nekaj, kar na Windows ne bi in bi se to povprečnim uporabnikom zdelo vredno switcha.

lp

Cena licence nima veze. Če je sistem z Ubuntu v trgovini 20 EUR cenejši, bo kupec, ki mu 20 EUR nekaj pomeni, izbral sistem z Ubuntu. Ampak to, žal, ne pomeni, da bo Ubuntu dejansko uporabljal za kaj več, kot da pride do Partisa in potegne Windows.

Z vidika povprečnega uporabnika sta tako Ubuntu kot Windows - zastonj. In na Windows dela vse, kar dela drugim, na Ubuntu pa lahko z marsičem izvisiš oziroma se moraš potrudit, da nekaj naštimaš. Ni problema, če s tem prišparaš denar. Če ga ne, pa ni razloga za trud.

Dejstvo, da je Linux zastonj, tako ne igra nobene pomembne vloge glede tržnega deleža, vsaj v consumer desktop segmentu.

lp

bluefish je 6. feb 2011 ob 14:10 izjavil:

Vsi ne igrajo iger oz. jih igrajo minimalno. Nekateri, ki smo malo mlajši, smo se pri 12 ukvarjali tudi z Linuxom.

Vem, tudi jaz sem se. Vendar pa nas je takih en mali procent.

Po mojem mnenju preveč posplošujete s temi igrami, kot razlog za uporabo Windows pri mlajši populaciji. Ok, veliko jih rado igra igre, kar je glede na starost samoumevno in s tem ni prav nič narobe. Njihova izbira je pogojena z njihovimi željami in trenutno jim na tem področju največ nudi ravno Windows.

Kaj pa tisti, ki se že ob koncu osnovne šole ukvarjajo z digital content creation. Niso tako zanemarljiv odstotek. Misliš, da kdaj pridejo do gimpa, ker je zastonj? Sploh ne vedo kaj to je in tudi ne morejo. Iščejo informacije o tem kar jih zanima, takoj naletijo na orodja za profesionalce (Photoshop, Flash, 3dsmax, cube,...). Ko iščejo _zastonj_ verzijo Photoshopa, prej najdejo le-to, kot pa Gimp. Sploh ne vedo kaj to Gimp je. Kako lahko pričakujemo od takšnih uporabnikov, da si, glede na informacije na internetu, sploh naložijo karkoli drugega kot state-of-the-art professional-grade opremo?

Kakšen samouk, ki se želi kaj naučiti, za kateri program bo lažje našel znanje? Za Gimp ali za Photoshop? Ni potrebno niti ugibati. Ko bo hotel to znanje vnovčit, katero znanje bo več vredno - znanje industry-standard opreme ali alternativnih odprtokodnih marginalnih zadev?

Piratstvo je pač tisto, ki blokira širitev open source alternativ, ker z vidika povprečneža je vse zastonj. Cena ne igra vloge, kakovost pa jo. Price/performance tu ne deluje.

lp

To, da kupec po nakupu računalnika s prednaloženim Linux (ali katerim drugim) sistemom takoj namesti nelegalne Windowse, je posledica vendor lock-ina, ki ga je MS tekom let - predvsem na račun možnosti piratiziranja, ustvaril. Če bo piratiziranje onemogočeno, potem bo precej hitreje tudi vklenjenost izginila, število prodanih licenc pa se bo začelo zniževati. Tega dejstva po mojem ne zakapirajo vsi popolnoma.

Ni problem samo v neprilagojenosti, ampak v težavnosti uporabe OSa in programov.

Primer: Ubuntujev XBMC build še nima vključene VAAPI podpore? Nič lažjega, samo downlodaj nekaj arhivov, jih razpakiraj, pravilno skonfiguriraj in prevedi. Ter seveda upaj, da že imaš na računalniku nameščeno vse, kar ti paketi potrebujejo.

para! je 6. feb 2011 ob 15:19 izjavil:

Vendor lock-in je zgolj eden od razlogov. Mislim, da bi se naš izmišljeni povprečni uporabnik z novo Ubuntu kišto, navajen na Windows logiko in organizacijo, odpravil na iskanje zastonj Win7, še preden bi sploh prišel do prvega primera vendor lock-ina.

Danes uporabniki računalnikov niso nič kaj preveč razumljivi in prizanesljivi do raznih posebnosti operacijskih sistemov. Driver za nVidio ni vključen v kernel, ker ni open-source? Uporabnik ne bo rekel "Damn, nVidia je kriva", ampak "Damn, ta Linux ga pa res suxa". Ni nadzorne plošče (Control panel), ampak je kControl oz. KDE control panel. Nam geekom je to samoumevno, ampak uporabniku pa ni. Besedica KDE pred napisom control panel ga zmede, ker ne ve kaj je to KDE, ga niti najmanj ne zanima, če pa naleti na kControl bo pa že jezen.

Točno tako je kot je zgoraj para! napisal.

Zato pa je npr. tako tako zelo priljubljen Apple-ov MacOS, predvsem v ZDA. Ne samo zaradi agresivnega oglaševnja, ampak predvsem zaradi tega, ker v večini primerov ti vse dela že od začetka. Odkar so uvedli Apps Store, pa se zna zgodit, da se bo število uporabnikov še povečalo (ne glede na cene računalnikov). Seveda ne smemo pozabiti, da je v povprečju tamkajšnja povprčna plača višja kot pri nas.

Potem je tu Microsoft in njegov Windows. Proizvajalci strojne opreme ti prilagajajo gonilnike za Windows na CD/DVD-jih. Kdaj ste našli na teh medijih gonilnik za Linux?

para! je 6. feb 2011 ob 15:19 izjavil:

V glavnem, oboje je zastonj. Linux na consumer desktop segmentu ravno zaradi tega nima niti najmanjših možnosti. Ni dovolj, da je sistem dober in zastonj, mora biti _boljši_ in zastonj.

Žal je tudi to popolnoma res. Upam si trditi, da je mnogo več prenosov različnih verzij Windowsov preko torrentov kot Linux distribucij.

In tudi to ne koristi namizni različi Linuxa, da ni veliko komercialnih programov zanj ...

Večina ljudi nikoli ne bo preklopilo na drug sistem.
Recimo večino uporabnikov Applovih računalnikov ne boš nikoli prepričal, da naj spremenijo svoje delovno okolje. Razen če bi Apple kaj močno zaj***l. Pa še v tem primeru dvomim. Sicer pa, pravi profesionalci vedo, kaj uporabljajo in večina njih svojo opremo pošteno plača (vsaj upam), saj s tem služijo svoj vsakdanji kruh.

Države in podjetja, ki _morajo_ kupiti licenčni software, pač niso skupina, na katero bi posledice piratstva kakorkoli vplivale, sploh pri odločanju za nakup. Govorimo o home userjih (consumer desktop segment), za katere pa je vse zastonj.

Popolnoma res, se strinjam. Pomisli pa, kaj najbolj vpliva na izbiro operacijskega sistema na domači kišti? Poleg možnosti igranja iger. Da ti vse deluje enako, kot v službi, da to kar si shranil v službi lahko popraviš, pogledaš... tudi doma, da doma klikneš na enako ikono za dostop do spleta, kot v službi.

Microsoft sedaj izobražuje po osnovnih šolah mlade, kako uporabljati Windowse. Genijalno! Da ne bi kdo mislil, da sem proti temu... še zdaleč ne, računalniško opismenjevanje sodi v prvi razred OŠ. Zaradi kapitala si MS to lahko privošči, Linux tega ni sposoben in verjetno nikoli ne bo. No, se bo, ko bo računalništvo prilezlo do ustrezno nizkega razreda, dobilo ustrezno visoko vrednost ob boku ostalih predmetov in učni načrt ne bo vključeval le opcije bogate korporacije.

Bistri007 je 6. feb 2011 ob 16:00 izjavil:

Jaz ne verjamem argumentom, da so uporabniki preneumni, da bi se navadili na drugačno ikono in napis pod njo. Veliko Windows uporabnikom ni težko migrirati na OS X, ki se veliko bolj razlikuje od Windows vmesnika kot KDE/GNOME. Kolikšen tržni delež ima OS X in kolikšnega desktop/notebook Linux?

Saj sploh ne gre za neumnost uporabnikov, da bi ne bili sposobni dojeti razlik. Ni jim potrebno dojeti ničesar, ker s tem ničesar ne profitirajo. Navajanje ne nove zadeve človeku predstavlja nepotreben stres, ki pa se lahko upraviči na različne načine. Lahko se to upraviči finančno, torej vzel si bom pol urce časa, da se seznanim z Linuxom in prišparal X EUR, kar kot vidimo ne deluje. Lahko se upraviči funkcionalno, torej Linux je boljši za uporabnika zato se mu splača investirati nekaj časa in se prilagoditi. Žal tudi ta drugi reasoning ne deluje, ker za povprečnega uporabnika Linux ni prav nič boljši, ampak ga zaradi stanja na trgu celo ovira (nekomptabibilnost software-a, hardware-a,...).

In OSX se morda oblikovno precej razlikuje od Windows, kar se tiče funkcionalnosti pa so zadeve po logiki tam tam. Logično poimenovani programi, enostavno dostopne nastavitve, out-of-the-box delovanje pač niso lastnosti Linux distribucij. S tem, da si za primerjavo izbral najbolj nerealno opcijo, saj gre Apple v tej smeri še dalj, ker opremo, ki jo kupiš za Apple je velikokrat posebej prilagojena za njihove sisteme (tako oblikovno, kot tudi funkcionalno), zdaj pa mi pokaži en kos consumer opreme, ki je razvit z Linuxom v mislih?

Tarzan je 6. feb 2011 ob 16:00 izjavil:

Popolnoma res, se strinjam. Pomisli pa, kaj najbolj vpliva na izbiro operacijskega sistema na domači kišti? Poleg možnosti igranja iger. Da ti vse deluje enako, kot v službi, da to kar si shranil v službi lahko popraviš, pogledaš... tudi doma, da doma klikneš na enako ikono za dostop do spleta, kot v službi.

Nehajte dajati toliko povdarka na igre, ker govorite na pamet. Ko se bo zgodilo, da bojo vse igre na voljo tudi za Linux, in Linux kljub temu ne bo imel resnega tržnega deleža - kaj bo takrat razlog za neuspeh? Glede iger in popularnosti Linuxa lahko odpremo drugo temu, definitivno pa lahko tu povem, da so nekateri pro-consumer in professional programi dosti večji trn v peti za Linux kot pa igre.

Glede državne uprave pa, če se država odloči za Microsoft opremo, to pomeni, da lahko MS izvaja vendor lock-in celo nad državljani (komunikacija z državo) in posredno določa katero tehnologijo uporablja večina. Če se država odloči za Linux, OSS komjuniti ne bo imel te možnosti, določati kaj kdo uporablja, ker se namreč ne grejo vendor lock-ina. Tako da, če vse države na svetu presedlajo na Linux, to še ni niti najmanjši razlog za to, da bi temu sledili domači uporabniki.

Tudi izobraževanje mladih na Linuxu ne bo rešitev, če se bodo kasneje srečali s profesionalci, ki uporabljajo orodja, ki jih za Linux ni. Ljudje si danes želijo profesionalnih rešitev, četudi niso profesionalci. Lahko jih dobijo zastonj, brez posledic, samo ne za Linux.

lp

Vprašanje je, zakaj bi morali preiti na alternativo? Zaenkrat sem slišal samo en konkreten razlog: vendor lock-in.

Tistih 25EUR ali kolikor stane Windows ob nakupu prenosnika ali že sestavljenega sistema oz. 100EUR pri doma sestavljenemu sistemu ponavadi ni niti 1/5 cene računalnika.

No, priznajmo si, da je za tako stanje kriva tudi razdrobljenost distribucij. Na mnogih računalnikih so prednaložene kake okleščene verzije z videzom iz devetdesetih let.
Tudi če nato uporabnik poseže po čem drugem, ga zmede en kup imen - Ubuntu, Kubuntu, Fedora,... Ko se že skorajda odloči, pa sledi še KDE, GNOME,...

Skratka, skupnost bi se morala poenotiti in stremeti proti enotni distribuciji za domače oz. povprečne uporabnike, ki bi imela tudi dobro uradno podporo.
(K)Ubuntu je na dobri poti, vendar to ni to.

techfreak :) je 6. feb 2011 ob 14:01 izjavil:

@blueFish: Vsi ne igrajo iger oz. jih igrajo minimalno. Nekateri, ki smo malo mlajši, smo se pri 12 ukvarjali tudi z Linuxom.

Ne igram igre.
Ko sem bil mlajši, sem se ukvarjal z Linuxom. (zdaj tudi)
Na vseh PC-jih imam Windows.

(preklopil bom na Linux v trenutku, ko bo smiselno, a ne prej)

@MrStein: Jaz tako večino časa uporabljam Windows, Linux pa občasno ali pa ko moram kaj spremeniti na kakšnem računalniku (ravno danes sem uporabil LiveUSB Ubuntu za menjavo diska in kopiranje podatkov (vključno z MBR) iz starega na novega).

@gruntfürmich: Flash na Linux je bolj kot ne katastrofa.

Kaj pa Messenger?
Ovbezno z vsemi cvetlicami?

para! je 6. feb 2011 ob 16:17 izjavil:

Tudi izobraževanje mladih na Linuxu ne bo rešitev, če se bodo kasneje srečali s profesionalci, ki uporabljajo orodja, ki jih za Linux ni. Ljudje si danes želijo profesionalnih rešitev, četudi niso profesionalci. Lahko jih dobijo zastonj, brez posledic, samo ne za Linux.

Ne gre se za izobraževanje za Linux ali Windows, Gimp ali Photoshop.
Če moraš fotografiji spremeniti ravnovesje beline je znanje to, da veš kateri barvni filter moraš uporabiti, ne pa katero ikono moraš stisniti v Gimpu ali Photoshopu.
Tako znanje je največ vredno. Ne sicer za Adobe ali Microsoft, ampak za uporabnika samega.

Bistri007 je 6. feb 2011 ob 23:35 izjavil:

Problem je v uporabnosti OS za vsakdanja opravila. Glej temo o LibreOffice - kako je program nestabilen in kako slabšo produktivnost imajo uporabniki - http://slo-tech.com/novice/t452160#crta . Nad iWork folk ne jamra tako...

Zame je Linux bolj uporaben za (moja) vsakdanja opravila. In če že govorimo o večini uporabnikov me boš zelo težko prepričal, da je njihova produktivnost z MSO res boljša kot z OO/LO.
Problem uporabnosti je problem navad. Večina uporabnikov ne zna uporabljat programov ampak zgolj vedo, kje so ta prave ikone in meniji.
Za Keynote pa priznam, čeprav sem ga le malo preizkusil, da je neprimerno boljši od konkurence. Kar pa le potrjuje mojo tezo o navadah; vsi, ki jih poznam namreč na Mac-ih uporabljajo MS Office.

Keynote je precej boljši od konkurence? Po čem že? Edini razlog za uporabo je cena. To je skoraj tako, kot da bi rekel da je OO boljši od MSO ali iWork.

Nič piratiziranja tudi pomeni:
- uporaba najpočasnejših internet paketov: tukaj izgubijo ISPji
- nič več potrebe po nakupu CD/DVD/BR: izgubijo proizvajalci vinilk
- nič več potrebe po velikih USB diskih: izgubijo WD, Seagate, ...
- ...

Ne toliko.
Kaj misliš ima večina na 1-2TB diskih?

- uporaba najpočasnejših internet paketov: tukaj izgubijo ISPji

To pravljico se sicer ogromno sliši, samo nekak se dejstvo, da se ISPji na vsak način trudijo zmanjšati količino prenosa ne strinja z vami :)

No, vseeno jih moraš hraniti dokler ne ugotoviš, da niso prida (jih ne pogledaš). :)
In pri teh neživljenskih hitrostih interneta te filmi prav silijo v nakup novih diskov in posledično spodbujajo potrošništvo.

Saj ni da jih ne bi začel gledat, enostavno novi hitreje prihajajo, kot se stari pogledajo. Dosti ljudi poznam, ki ima ta problem. Vključno z mano, ki imam samo pol tera disk in je poln. In potem se vsake toliko časa lotiš, na hitro preletiš večino filmov in tiste, ki ne obetajo dovolj, pobrišeš, da je prostor za nove.

BSA, MPAA, RIAA, Sazas in podobne organizacije so izgovori za bogatenje multinacionalk na račun tistih, ki dejansko nekaj ustvarjajo. Namesto, da bi te organizacije spodbujale razvoj in napredek, dejansko počnejo točno nasprotno - utrjujejo svoje privilegije in ovirajo kakršnekoli spremembe. V luči tega lahko take "izračune" vidim samo kot mešanico gnusa in prezira.

kaj dejansko tisti , kateri kradejo multinacionalkam , ustvarjajo? zakaj ne ustvarijo konkurenčnega produkta ? ali pa niso brez kraje sposobni česarkoli ustvarit?

Kako ne? Zaradi piratstva je preveč prometa. Zato ga poskušajo zmanjšati.
Če piratstva ne bi bilo, bi iskali stranke za 20 Mbps pakete.

Ostalega prometa je tudi veliko, brez piratstva pa bi ga bilo veliko več.

Npr. YouTube potrebuje vsaj 5 Mbps za 1080p video, velikokrat tudi več. Torej če je možnost, da bosta dva uporabnika internetnega priključka kdaj gledala video na YT ali podobni strani, se splača vzeti 20 Mbps, da ne bo težav pri gledanju.

Uporabljaš Netflix, Hulu ali podobno storitev? Verjetno HD varianta zahteva nekje od 5 - 10 Mbps.

Poleg tega je vedno dobro, ko ti posodobitve sistema ali programe prenese 10x hitreje in lahko hitro nadaljuješ svoje delo.

Pri nas te storitve seveda niso na voljo, vendar je "problem" širši in ne zadeva le slovenskih uporabnikov.