Slovenska levica

To ne drži, Drnovšek je ustanavljal koncentracijska taborišča.

Pojasnilo Urada predsednika republike o trditvah dr. Milana Balažica v tedniku Demokracija 2. decembra 2004
Ljubljana, 12/17/2004 | pojasnilo in popravek

V tedniku Demokracija je bil 2. decembra 2004 objavljen pogovor z dr. Milanom Balažicem, univerzitetnim predavateljem in avtorjem knjige Slovenska demokratična revolucija 1986-1988. V pogovoru je dr. Balažic med drugim poudaril, da je dr. Janez Drnovšek kot predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije podpisal dokument, ki naj bi ustanavljal koncentracijska taborišča ter dal proste roke zveznemu predsedstvu in represivnim organom, da "uvedejo izredno stanje, v bistvu izvedejo državni udar". Nepozornemu bralcu bi se morda zdelo, da gre za novo zgodovinsko odkritje, iz doslej še nepojasnjenega političnega delovanja sedanjega predsednika republike. Dokument in svojo vlogo pri izvajanju tega dokumenta je dr. Drnovšek že večkrat pojasnil slovenski javnosti, podrobno pa leta 1992 v državnem zboru ob imenovanju novega mandatarja slovenske vlade. Ker je zgodovinski spomin o koncentracijskih taboriščih še vedno živ, je treba opozoriti, da gre v izjavi gospoda dr. Balažica za grdo podtikanje. Dokument nikjer namreč ne govori o ustanavljanju koncentracijskih taborišč.

Dokument, ki je bil sprejet na seji tedanjega zveznega predsedstva dne 19. julija 1989, nosi naslov Smernice za odpravo izrednih razmer in je nadomestil do tedaj veljavni dokument iz leta 1982.

Sprememba je onemogočila politično prevlado in odločanje CK ZKJ o zadevah, ki se nanašajo na sam obstoj in delovanje države; to je bil korak k odpravljanju partijskega monopola. Glede samih ukrepov v primeru izrednih razmer pa so bile smernice iz leta 1989 v odnosu na smernice iz leta 1982 precej milejšega značaja, in to v obsegu, kot so to dopuščale realne politične razmere in odnosi v državi.

Izjemno pomembna pa je bila v smernicah 1989 noviteta, ki je zavezovala pristojni zvezni organ, da obvesti ustrezno mednarodno telo o ugotovljenih izrednih razmerah in drugih ukrepih v skladu z mednarodnimi obveznostmi države.

Ob tem velja opozoriti, da je pravna ureditev urejanja izrednih razmer, ki jo je sprejelo predsedstvo SFRJ, sledila pravnim rešitvam v zahodnih državah. V praksi pa ta akt ni bil nikoli uporabljen, k čemer je veliko prispeval prav dr. Janez Drnovšek s svojim delovanjem.

Ob tem pa Urad predsednika republike želi javnost in gospoda dr. Balažica spomniti na nekaj dejstev v zvezi z ravnanjem dr. Janeza Drnovška med mandatom v Predsedstvu SFRJ:

izredno stanje na Kosovu je bilo uvedeno že pred začetkom mandata dr. Janez Drnovška, z njegovim prizadevanjem pa je bilo odpravljeno v času njegovega mandata;

uvedbo izrednega stanja v Sloveniji so nekateri člani zveznega predsedstva in vojaškega vrha terjali ob uveljavitvi ustavnih amandmajev septembra 1989, ki so bili podlaga za nadaljnji demokratični razvoj v Sloveniji in za njeno suverenost. Da bi preprečil uvedbo izrednega stanja se je dr. Drnovšek predčasno vrnil iz ZDA, kjer je sodeloval na seji generalne skupščine Združenih narodov ter se udeležil razglasitve amandmajev v slovenski skupščini. To dejanje je bilo tudi povod za vrsto mitingov v Srbiji in Črni gori, kjer so zahtevali njegov odstop;

s svojim delovanjem in doslednim zavzemanjem za demokratični dialog ter javnimi nastopi je pomagal preprečiti "miting resnice" 1. decembra 1989, s katerim so skušali rušiti slovensko oblast;

po večmesečnih prizadevanjih in ostrih polemikah v predsedstvu je dr. Drnovšek uspel doseči pomilostitev vseh političnih zapornikov v državi, vključno z Ademom Demaqijem. To je imelo v Srbiji za posledico ostre reakcije (april 1990);

s svojo avtoriteto predsednika predsedstva SFRJ je dr. Janez Drnovšek podprl prve svobodne parlamentarne volitve v Sloveniji in Hrvaški in s tem utišal rožljanje najvišjih predstavnikov jugoslovanske vojske (april 1990);

v predsedstvu SFRJ je dosegel dogovor o umiku JLA iz Slovenije in do vrnitve slovenskih vojakov iz drugih republik (julij 1991);

januarja in marca 1991 je s svojim delovanjem kot član zveznega predsedstva preprečil sprejetje ukrepov za razorožitev Hrvaške in Slovenije in dejansko uvedbo izrednega stanja.

S tem lahko bralci in javnost dobijo bolj objektivno sliko o delovanju dr. Janeza Drnovška v tistih letih. Marsikdo se tega verjetno še spomni.

Če dajo oblastniki sina vojnega zločinca za ustavnega sodnika to vse prej spominja na somalijo.
Ribičič bi moral prvi na odstrel, zatem še vsi ostali.

Hm, spet Balažic. Le kaj naj si mislim?

Šele pod pritiski demokratične javnosti in znotrajpartijskih socialno-liberalno usmerjenih 'mlajših komunistov' se je odločil za 'partijsko prenovo'," je prepričan Balažic. "A to je razumel," tako Balažic, "v okvirih komunističnega sistema, ki ga je v svoji različici 'človeškega obraza' še leta 1990 prodajal Evropi in svetu kot luč lepše prihodnosti – po Stalinovi Moskvi in Titovem Beogradu je nekaj časa Kučanova Ljubljana kazala pot srečne komunistične družbe"

bluefish je 30. maj 2011 ob 20:37 izjavil:

Denar za odškodnine pa pade iz neba ali pa ga RKC pošlje po faksu iz Vatikana.

djordjevic je 30. maj 2011 ob 19:59 izjavil:

jype je 30. maj 2011 ob 19:53 izjavil:

V kakšnem kontekstu je pa to izjavil?

V fakin Dobro jutro na RTV. Satira je, kot kaže, prezahtevna reč, da bi zahteval razumevanje nje od nekaterih sodržavljanov.

luli je 30. maj 2011 ob 20:39 izjavil:

bluefish je 30. maj 2011 ob 20:37 izjavil:

Denar za odškodnine pa pade iz neba ali pa ga RKC pošlje po faksu iz Vatikana.

Predlagam, da se plačajo iz istega fonda, kot se sedaj izplačujejo borčevske pokojnine!

Ramon dekers je 30. maj 2011 ob 20:29 izjavil:

PaX_MaN je 30. maj 2011 ob 20:20 izjavil:

Če dajo oblastniki sina vojnega zločinca za ustavnega sodnika to vse prej spominja na somalijo.
Ribičič bi moral prvi na odstrel, zatem še vsi ostali.

Majkemi, pokam kufre ob prvi priložnosti.

Mitja Ribičič @ Wikipedia

Obtožnica temelji na dokumentih, iz katerih je razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni.

Gre za enega od registrov pripornikov, v katerem je polovica od 12.000 oseb vpisanih s soglasjem Mitje Ribičiča oziroma z "glasom mape tovariša majorja Mitje" (po nekaterih interpretacijah naj bi zaznamek pomenil tudi "glej mape majorja Mitje"). Med približno 6000 osebami, poleg katerih je napisan "tovariš Mitja", naj bi bilo tudi 234 oseb, ki naj bi bile, kot trdi Jamnik, nedvomno žrtve povojnih pobojev. Jamnik je zato prepričan, da obstaja med Ribičičem in 234 žrtvami povojnih pobojev pravno relevantno dokazljiva povezava. In na podlagi te ugotovitve je vložil ovadbo zoper Ribičiča.

Matako je 30. maj 2011 ob 20:55 izjavil:

No ja, Godnič ima kariero iz govorjenja neumnosti - osebno ne bi delal drame iz tega. Mogoče bi se ga edino splačalo za štos prijaviti na Spletni Uč, ampak s skuliranim, raziskovalnim odnosom do pojava. :D

Skratka... še ena ne-novica.

Ramon dekers je 30. maj 2011 ob 20:44 izjavil:

ne rabiš, samo pokojnine se jim vzame, oz da 400 ali max 500€, pa bo dovolj, ne pa da nas posiljuje tile ati s pokojninsko reformo, in malim delom.

Mogoče bi se ga edino splačalo za štos prijaviti na Spletni Uč, ampak s skuliranim, raziskovalnim odnosom do pojava.:D

Oni imajo sedaj verjetno polne roke dela z ustvarjanjem dokazov proti Magajni.

Skratka mora biti kriv, četudi dokazov ni.

Nisem vedel, da so policisti Ribičiču zaplenili računalnike in dokumentacijo UDBE.

bluefish je 30. maj 2011 ob 21:28 izjavil:

In to pravi ta ista policija, ki ste jo še nekaj mesecev nazaj kurcali.

luli je 30. maj 2011 ob 21:31 izjavil:

bluefish je 30. maj 2011 ob 21:28 izjavil:

In to pravi ta ista policija, ki ste jo še nekaj mesecev nazaj kurcali.

Zadnji vzdihljaji ha? Ne skrbi! Kmalu vam bodo prihranjeni napori vladanja! Zgleda, da ste že vse pokazali!