» »

Osnovni pojmi iz elektrotehnike

Osnovni pojmi iz elektrotehnike

charlotte ::

Nimam pojma o štromu ;((

Rabil bi če bi mi lahko kdo po kmečko razložil definicije ki so sicer vsepovprek po spletu. Zanima me namreč okvirno kaj to pomeni dejansko električni tok, elektična napetost (in kako je realizirana ta enosmerna in izmenična napetost), kaj predstavlja razliko električnega potenciala, kaj in zakaj je koristen upor, za kaj koristi kondenzator in zakaj je recimo dioda tako pomemben element itd. V srednji sem imel zelo malo, oz. skoraj nič te snovi pa še to sem vse pozabil. Sedaj pa bi rabil neko trdno podlago da bi to razumel da lahko preidem na kaj bol kompliciranega iz samih definicij pa težko razberem kako je dejansko s tem v praksi (definicije so zame bol suhoparne, sicer se jih lahko naučim, vedel pa ne bom kaj pravzaprav to pomeni v realnem življenju).

Vem da je to za večino mala malica samo kot sem že rekel sam se v vsem temu in vseh formulah zgubljam.

steev ::

:|

MeGreat ::

če te zanima praksa http://www.kpsec.freeuk.com/components/...

drugače pa je tisti link iz oet vredu

Malgaj ::

Električni tok - meri se ga v Amprerih [A]. Definicija je preprosta: Električni tok je gibanje naboja (v žici so to elektroni). Žico si lahko predstavljaš kot cev po kateri teče naboj. Tako kot po vodovodni cevi teče voda.

Električna napetost - meri se v Voltih [V]. Definicija: Električna napetost je razlika potencialov. Najlažje si jo predstavljaš kot npr. višinsko razliko. Če postaviš na višino 10 metrov rezervoar z vodo in spelješ cev iz rezervoarja do tal bo voda stekla po cevi na tla. Višinska razlika bo torej zaradi razlike v višini med dvema točkama "pognala" vodni tok po cevi. Na enak način požene električna napetost električni tok po žici.

Kondenzator - je element, ki je namenjen zbiranju naboja (in s tem električne energije). Predstavlja rezervoar vode iz prejšnje točke. "Velikost" kondenzatorja določa količina kapacitivnost, ki jo merimo v Faradih [F]. Večja kot je kapacitivnost, več naboja lahko spravimo v kondenzator pri določeni napetosti. Kondenzatorji imajo še to lastnost, da se izjemno hitro polnijo in praznijo, torej povzročijo nek "sunek" toka. Uporabljajo se za mnoge stvari: kompenziranje jalove energije, usmernike,...

izmenična napetost: V domačih vtičnicah (enofaznih) je tako, da je en vodnik faza, kjer se napetst menja (pri 230 voltih je to od -325 do +325 voltov), drugi vodnik pa je nula in drži napetost 0 voltov.

nejcB ::

Ok bom jz tut mel vprašanja(če lahk v to temo?)... a višja napetost pomeni več elektronov na eni strani ali da je posamezni elektron bolj nabit za energijo al kk si naj to predstavljam, (tole z vodo mi ni tk uporabno :P...)?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nejcB ()

Malgaj ::

Vsak elektron nosi določeno količino naboja. Temu pravimo osnovni naboj in je vedno enak. Osnovni naboj je približno 1,6*10^(-19) C (Naboj se meri v Coulombih [C]). Napetost sama po sebi še ne pomeni nujno električnega toka. Primer: Imaš 9V baterijo. To pomeni, da je med sponkama + in - 9 voltov napetosti. Tok pa po teh sponkah ne teče, saj nista sklenjeni. Če zdaj na baterijo priklopiš žarnico bo stekel tok. Če bi potem napetost na bateriji povečali na 12 voltov, bi to pomenilo večji tok, kar bi pomenilo večjo količino elektronov.

Poenostavljeno večja napetost požene večji tok kar pomeni večje število elektronov

Pri vodi je drugače, ker večja višinska razlika povzroči, da se voda hitreje giblje (in se tako vodni tok poveča), pri elektriki pa se poveča samo število elektronov, njihova hitrost ostane enaka

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Malgaj ()

rasta ::

Napetost je v bistvu normirana energija: U = E/q (U je napetost, E energija in q elektrina).

Torej če en elektron prestaviš z - pola na + pol baterije na kateri piše npr. 1,2 V, si za to porabil 1,6E-19 [C] * 1,2 [V] = 1,9E-12 [J] = 1,2 [eV (elektrovolt)] oz. v obratni smeri ti elektron toliko energije odda (namesto enega samega elektrona si lahko predstavljaš poljubno količino elektrine).

rasta ::

elektriki pa se poveča samo število elektronov, njihova hitrost ostane enaka

To velja samo za posebni primer konduktivnega el. toka (npr. el. tok skozi žico, ne pa tudi el. tok skozi katodno cev).

rasta ::

Če zdaj na baterijo priklopiš žarnico bo stekel tok. Če bi potem napetost na bateriji povečali na 12 voltov, bi to pomenilo večji tok, kar bi pomenilo večjo količino elektronov.

Tule pa že mešaš Ohmov zakon (ki v bistvu sploh ni pravi fizkalni "zakon") v definicijo napetosti.

Na splošno ne velja, da bi večja napetost na bateriji povzročila povečanje toka - npr. če je breme na bateriji kakšen polprevodnik (najenostavnejši primer je npr. če gledamo reverse current pri navadni diodi).

Malgaj ::

Saj sem hotel omenit da pri vseh bremenih to ne velja ampak raje nisem glede na to da je tema namenjena začetnikom in bi vse skupaj samo zapletlo

rasta ::

Zapletaš ti sam s tem, ko v definicijo tlačiš Ohmov zakon. Večja napetost (v splošnem) nima nobene veze s količino elektrine (štev. elektronov, protonov, vrzeli, d kvarkov, česarkoli), ki se prenaša med potenciali.

Dvakrat večja napetost med dvema potencialoma (npr. poloma baterije, dalnovodno žico in tlemi) pomeni samo, da moramo za eno elektrino imeti dvakrat več energije, da jo spravimo z nižjega na višji potencial!
(Tako kot je rekel moj pokojni profesor za osnove elektrotehnike: "elektrino primemo in jo nesemo".)

Malgaj ::

Vidim da sem res naredil napako. Ampak v primeru ohmovega zakona pa je tako da se tok v žici poveča s številom elektronov in ne s hitrostjo elektronov.

charlotte ::

Še nečesa ne razumem. Kaj je pravzaprav sploh vloga upora? Rišemo ga kot breme oz. porabnik, samo dejansko kot si jaz to razlagam ne počne ničesar razen tega da pač se "upira" toku oz. nekak zmanjšuje tok ki teče čez vodnik in se s tem segreva? Zakaj je potem sploh tako razširjen in uporaben v recimo računalnikih,... če pravzaprav kot razumem nima nobene specifične funkcije?

Malgaj ::

Ena od nalog upora je, da preprosto mora biti da se ostali elementi ne skurijo (npr. če hočeš vezat LED ali kondenzator na nek vir napetosti, se bo brez upora lahko skuril). Upori se uporabljajo tudi za napetostni delilnik


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Električni tokokrog

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
376673 (4777) lara2
»

Razlika med linearnim elementom in nelinearnim (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
647125 (6236) ZaphodBB
»

Elektrotehnika po kmečko

Oddelek: Šola
125374 (4558) marjan_h
»

Kaj je to el. napetost in podobni drobižki

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
114187 (3541) srus

Več podobnih tem