RepRap, 3d printer, sposoben 60% avtoreplikacije

Netfabb basic.
Super orodje, brezplačno za domačo uporabo.

WarpedGone je 6. maj 2011 ob 10:09 izjavil:

was ist das?

Trup makete reverse-trika z zaprto kabino.

ah oook. Tole zgleda fansi šmensi zadeva

Finch je 6. maj 2011 ob 11:24 izjavil:

Kaj pa modele modelirane v Solidworksu je mogoce printat z mendelom???

Načeloma v kateremkoli modelirniku ki omogoča izvoz .STL datotek. Jaz modeliram v catii...

Kje se pa nahko naroči dele za Darwina? Uradne strani mi ne naloži...

BTW, kje je vrednost teh printov ?

Se da sprintat kak mehansko upraben model ali je vse skupaj še v vodah eksperimentiranja ?

Recimo ?

Na kaj ti računaš, mislim, katero tvojih potreb naj bi zadovoljil ?

Ampak večina teh zadev je videti nekako penasto in grobo.

Koliko se dejanjsko lahko zaneseš na njihove mehanske kakovosti ?

Poglej si une zobnike recimo. Saj se praktično skoz vidi...

Na kaj ti računaš, mislim, katero tvojih potreb naj bi zadovoljil ?

Hobi.

Ampak večina teh zadev je videti nekako penasto in grobo.
Koliko se dejanjsko lahko zaneseš na njihove mehanske kakovosti ?
Poglej si une zobnike recimo. Saj se praktično skoz vidi...

Penasto nikakor, grobo mogoče res.
Material je čisto navaden ABS in ima zato čist "standardne" parametre površinske, termične ipd. odpornosti/vzdržljivosti. Edin specifičen problem je laminacija oz. sprijemanje med posameznimi plasti nanosa. Ta je edino, ki je res podvrženo eksperimentiranju - kakšne parametre nastavit da se zadeva res dobro sprime. Davek je pa običajno čas tiskanja. Teoretično (softversko) je stvar sposobna natančnosti na stotinko milimetra a se v praksi to ne obnese.

Stvar ni "butl pruf" kjer stisneš en knof in ti ven pade delujoč avto ampak nucaš precej izkušenj kakšni parametri se najbolj obnesejo in kaj je dovolj dobro. Če je mašina sestavljena OK in brez posebnih mehanskih težav, stvar dela zelo dobro. Najšibkejši člen mašine je pogonski zobnik jermena za Z os. Je iz akrila in ga je treba z vijakom pritrditi na os servota. Men je ta reč opletala - na zgornjem printu je videt "valovanje" površine. Včeraj sm to zamenjal s sprintanim zobnikom in je stanje bisteno boljše. Površina je izpadla praktično gladka, vidi se le posamezne plasti - 0,25mm debele.

Ko maš laminacijo pod kontrolo je naslednji problem ukrivljanje. Čisto vsi polimeri se praktično termično raztezajo in posledično krčijo med hlajenjem. Med samim printanjem zato prihaja do ukrivljanja. Jaz proti temu še nism naredu nič, nekateri ogrevajo pladenj kar bi moralo mal pomagat ampak še vedno ne reši problema v celoti. To bi bil recimo zaprta komora z zrakom na ~200 stopinjah ali več.

Poskusi :)
Sam na koncu dneva je še vedno zelo pomembna cena zadeve. Da ne boš postal konkurenčen profi zadevam za > 50.000 EUR. Kakih 5 jurjev je top limit, raje še pol manj.
Tale "vroča glista" je simpl princip, ima pa precej odpada, težave s previsi, laminacijo in ukrivljanjem. Te težave niso showstopper jih je pa treba ustrezno handlat in upoštevat.

Po moje je prihodnost vseeno v laserju in ABS prahu. Lasten mlinček za ABS, ki izpljuva delce ranga 0.05 mm premera, dozirnik ki ta prah nanese v 0,1mm debelih slojih in laser, ki jih stali med sabo. Previsi so avtomatsko pohendlan, laminacija je boljša, ukrivljanja je pa bistveno manj ker je celoten izdelek "tolplotno izoliran" s preostalim ABS prahom in je manjši temp. gradient. Se pravi, treba je klasično sintranje pocenit na home-level.

Še največji problem je verjetno mlinček?

Po moje pa ni kar tako enostavno - thermal inkjet črnila imajo točno določeno viskoznost (ABS ni glih nevem kako tekoč, ko je staljen) in primesi, ki so noter za to, da se uplinijo namesto osnovnega materiala...

Še največji problem je verjetno mlinček?

Ah, tam je še precej precej drugih stvari; tudi tile reprap/rapman/itd delujejo po izjemno enostavnem principu (porivanje plastične žice čez segreto šobo), pa več kot očitno v praksi še zdaleč ni vse tako trivialno...

darkolord je 8. maj 2011 ob 15:54 izjavil:

Po moje pa ni kar tako enostavno - thermal inkjet črnila imajo točno določeno viskoznost (ABS ni glih nevem kako tekoč, ko je staljen) in primesi, ki so noter za to, da se uplinijo namesto osnovnega materiala...

IMHO ni toliko pomembna določena viskoznost kot to,d a jo imaš pod nadzorom. Kar lahko počneš z nadzorom temperature. S samim grelčkom v šobi pa sprožiš vplinjenje in brizg...

IMHO ni toliko pomembna določena viskoznost kot to,d a jo imaš pod nadzorom. Kar lahko počneš z nadzorom temperature.

Vseeno prideš do nečesa, kar je prej podobno putru kot vodi (črnilo)...

S samim grelčkom v šobi pa sprožiš vplinjenje in brizg...

Če vplinjaš direkt ABS, imaš pomoje kar problem z močno gorljivimi hlapi, ki grejo ven skupaj s kapljico. Če bi pa vmes dodal eno komponento za to, kot to počnejo pri črnilih, bi pa moral narediti zelo homogeno zmes...

Eden izmed še neomenjenih je sam material

Ma, tle je pomoje material oz cena le-tega še najmanjši problem. Iz kile plastike narediš kar precej stvari. Za primerjavo, cene polimerov za SLA so tudi krepko čez 100 eur/liter (pa cel "bazenček" ga mora biti poln).

Pozdrav

Tole, kar Brane2 predlaga, že v profesionalni obliki obstaja. Kolikor jaz poznam zadeve, ena tehnologija daje izdelke narejene iz vosku podobne snovi in služijo bolj za demonstracijo in predstavitev izdelkov, kot pa izdelavi funkcionalnih prototipov. Druga tehnologija pa uporablja podoben fotopolimer, kot "standardna" SLS tehnologija+ vodotopen podporni material. S prototipi, izdelanimi po tej tehnologiji, sem že imel opravka. Na žalost trdnostno še niso na nivoju stirenskih plastičnih mas, vendar dovolj, da se da z njimi narediti kak "proof of concept" funkcionalni prototip. Eden predstavnikov takšnih tiskalnikov je ObJet-ov tiskalnik:

http://www.objet.com/3D-Printer/Objet_D...


Tiskalnik, ki ga je naredil WarpedOne spada v t.i. FDM (Fused Deposition Modeling) tehnologijo:

Fused deposition modeling @ Wikipedia

Zadeva je že v osnovi bila zamišljena tako (mislim samo tehnologijo, kot tako), da bi uporabljala material, ki je splošno dostopen (ABS) in se tako izognila problematiki dragih, namensko razvitih materialov. Kot je že bilo omenjeno, je poglavitna težava sprijemanje plasti (laminacija). To sprijemanje plasti je lahko problem tudi pri brizganih plastičnih kosih in nastane povsod tam, kjer se srečata dve fronti taline. Takšna spojna mesta so mehansko okoli 30%, pa do 50% slabša, kot sam material, iz katerega je izdelek. Torej je kos mehansko zelo anizotropen, saj ima pravokotno na smer laminacije znatno slabše mehanske lastnosti, kot vzdolž nalaganja plasti. Zato je pomembna orientacija kosa pri printanju, dobro pa je tudi, če le gre, da se debelejše plasti izdelajo s "prepletanjem" smeri nanosa materiala. Druga težava pa je krivljenje izdelkov in tu bi najverjetneje res pomagal predgret nosilec.

Branetova ideja za brizganje ABS-a pa se, brez razvoja namenskih materialov, verjetno ne bo dala realizirati. Prvi problem je visoka viskoznost "tekočega" ABS, ki je v segretem stanju bolj pasta, kot kapljevina. Viskoznost je tako visoka, da se pri brizganju ABS-a uporabljajo tlaki okoli 150 MPa (1500 Bar), brizgalni stroji pa so sposobni tlakov do 300 MPa. Druga stvar je degradacija materiala pod vplivom toplote. Bojim se da bo laser samo skuril material, tisto, kar bo odletelo iz šobe, pa bo nekaj, kar mehansko ne bo niti blizu lastnostim ABS-a. Pa kapljica, ko udari na material modela, mora biti "tekoča", da se bo sprijela z modelom. Kako daleč lahko taka mikrokapljica sploh leti, ne da bi se pri tem strdila in se potem samo "odbila" od modela? Skratka, tu smo še na začetku in pa brez namensko razvitih materialov ne bo šlo....

Darkolord, jaz pa ne bi zamenjeval plastičnega zobnika v gospodinjskem aparatu z doma narejenim (razen, če ga odvalno zrezkaš iz bloka ustrezne plastike...)...Obremenitve plastičnih zobnikov v gospodinjskih aparatih, niso nič manjše, kot pri plastičnih zobnikih v Hiltiju in podobnih mašincah....

LP

Jože

darkolord je 8. maj 2011 ob 21:41 izjavil:

S samim grelčkom v šobi pa sprožiš vplinjenje in brizg...

Če vplinjaš direkt ABS, imaš pomoje kar problem z močno gorljivimi hlapi, ki grejo ven skupaj s kapljico. Če bi pa vmes dodal eno komponento za to, kot to počnejo pri črnilih, bi pa moral narediti zelo homogeno zmes...

Zakaj ? Pač pljuvaš v dušikovi atmosferi.

Pravkar naprintan in poslan komplet RP delov uporabniku ST foruma.
Vsi deli z extruderjem zasedejo kar velik del mize in izgledajo takole:

No, pa še nekaj slikc prvega izdelka s previsi in printanje s podpornim materialom:





Po nekajminutnem odstranjevanju podpornega materiala, kateri je šel presenetljivo lepo stran

Ja, podporni material je enak(ABS). Edino nastavitve so drugačne.
Za čas pa ne vem čist točno, sem šel ob 2:30 spat, ocenim pa, da je trajalo približno 4h z 30% infillom.

Pa tudi večji objekti, recimo za darilo za kolega...






To je 2x povečana pinkpanter gospa :D
http://www.thingiverse.com/thing:1216

A short time later after a few thousand layers

Protislovje.
Po drugi strani je pa tole še vedno nedosegljivo za povprečno firmo, kaj šele povprečnega smrtnika. Kislo grozdje n stuf ...