PCFormat (SLO) izgleda obupal?

kupuj PCPlus (Future) . je britanski mazagin.
cena: 14,xxEUR

Ewo, sem pobrisal link, da ne bo izgledalo kot reklama. Kopirati nek daljši tekst, ki je že na internetu nekje drugje, se mi pa res ne ljubi. Bom pa tokrat izjemoma to naredil, če komu to izgleda res bolj pametno:

OSTER REZ

Jaz sodim verjetno med ljudi, ki bi morali vsem založnikom računalniških revij v Sloveniji privabiti širok nasmešek na obraz. Izračunal sem, da sem v preteklem letu pokupil približno 3.8 računalniške revije na mesec.

In tega je sedaj nepreklicno KONEC. Nobene več. In to je zaobljuba.

Računalniške revije so postale drage. Verjetno ene izmed najdražjih revij na trgu. Neprijetno vprašanje, ki sem si ga zastavil in je botrovalo takšni radikalni odločitvi pa je sledeče: Koliko člankov iz posamezne kupljene revije dejansko preberem? V bistvu enega, morda največ dva. Revijo imam v roki v povprečju morda največ 20 minut do pol ure, potem jo zabrišem stran, običajno nekam pod posteljo, kjer se na njej hitro nabere prah.

Ko imaš enkrat nov digitalni fotoaparat, imaš dober MP3 predvajalnik, imaš računalnik, imaš tiskalnik, imaš LCD zaslon, imaš zvočnike, ki so vredni premoženje, imaš usmerjevalnik, a nimaš interneta, imaš na računalniku vse kar potrebuješ in še mnogo več ugotoviš, da postanejo običajne računalniške revije eden navaden, velik dolgčas. Tako velik dolgčas, da pričnem zdehati, že ko na naslovnici napovedo nov, ne vem kateri že test digitalnih fotoaparatov ali laserskih tiskalnikov. In ta test so objavili že pred letom in tudi že pred dvema in pred tremi leti. Ta test imajo oni očitno že kar v koledarju, periodično opravilo, ki sproži alarm natančno vsak mesec.

Če sem nekoliko zloben, lahko približek računalniške revije ustvari vsak sam, potrebuje le škarje, nekaj listov papirja in lepilo.

Najprej je potrebno iz poštnega nabiralnika odlepiti antispam nalepko, da prično zopet prihajati na dom reklamni letaki. Potem zberemo vse reklamne letake firm, ki prodajajo razne tehnikalije. Bof, Big Bang, Harvey Norman in podobni so povsem ustrezni in tisk je tudi več kot kvaliteten in v barvah. V naslednji fazi izrežemo predstavljene naprave iz kataloga in jih sortiramo po skupinah. Računalniki, tiskalniki, ogromni LCD televizorji, MP3 predvajalniki in še rubruka razno, kamer sodijo razni eksotični gizmoti, kot so USB pekači za kruh. Nato samo še izrezane izdelke z opisom lepo smiselno zlepimo skupaj na papir in vsaki drugi strani dodamo celostranski oglas, ki smo ga izrezali iz kakšne druge večje revije.

In to je že to. Prvi pravi približek računalniški reviji za ceno 0 (z besedo NIČ) centa.

Če želimo narediti še korak naprej, se usedemo za računalnik z hitro internet povezavo in začnemo pretakati iz interneta brezplačno vsebino. Demo programe, demo igre, prikolice za filme, šale in še kaj. Dejansko se bo izkazalo, da ni problem danes zapeči na DVD 4.7 GB vsebine, temveč je večji problem najti čas, da vse to pregledate. Če seveda niste malček mazohista v sebi.

V računalniških revijah, ki večinoma predstavljajo samo tehnične izdelke in programsko opremo, so potem še posebno poglavje tako imenovane prikrite reklame. Firma Janez Tehnika s.p. pokliče recimo urednika računalniške revije in mu z prijetnim tonom po telefonu razloži, da so uvozili nov multifunkcijski fotokopirni stroj za ceno 9.999,99 evra in če bi bil pripravljen objaviti članek, ki ga bi oni napisali ter prispevali neko manjšo finančno donacijo reviji.

Vprašanje je, koliko ljudi taka eksotika zanima in nenazadnje, tisti ki ga to zanima, lahko preprosto pokliče te zastopnike in mu pošljejo kataloge, ki so bistveno bolj informativni, lepši na otip in zraven dobiš še vizitko firme.

Računalniškim revijam med drugim tudi zamerim (THE GRUDGE), da so po mojem ravno oni tisti, ki so zasejali virus prilaganja raznih CD in DVD nosilcev k revijam. To je seveda običajno samo izgovor, da se revija podraži za 2 evra, cena tiska pa je krepko pod 1 evro v velikih serijah. Morda celo pod 0,5 evra, če tiskaš v tisočih kopijah na slabše nosilce. In to, kar je bilo nekoč originalna fora računalniških revij, je danes skušnjava praktično vseh mesečnikov. Zakaj ne bi še mi dodali DVDja k reviji in se podražili za 2 evra.

Res, zakaj pa ne?

Moje osebno mnenje je, da bi morale ravno računalniške revije najbolj izkoristiti možnosti interneta, imeti spletne strani, da si oblizneš prste, ki bi bile prek forumov, blogov, česarkoli že stičišče ljudi, ki se s tem področjem poklicno ukvarjajo ali pa jih samo zanima. Morale bi biti katalizatorji računalniškega opismenjevanja, lahko bi na spletu objavljali razne delavnice, spodbujali prek tiskanih revij razne računalniške projekte in tako naprej. Nenazadnje to, kar mi zapečejo vsak mesec na DVDju, ki je priložen reviji, bi lahko preprosto imeli vse lepo sortirano na spletni strani in bi prenesel kar potrebujem, ne pa da imam v sobi pravo invazijo DVDjev in Cdjev.

Seveda pa je N-ti test “noname” računalnikov najlažja možnost, da zapolniš strani revije. Pozoveš izdelovalce, priklopiš testne računalnike in pišeš. Računalnik je velik, črn, hlajenje solidno rešeno, grafična kartica bi bila lahko boljša in škoda, da v računalnik niso vgradili dvojedernega procesorja. In pogrešamo tudi ročko za prenašanje.

Ti testi so morda za tiste, ki so ravno pred nakupom, lahko celo informativni, samo to priložite kot prilogo k reviji, ali pa objavite na spletni strani. Ne pa da je v reviji, ki stane 4.5 evra, polovica tiskanih strani ali oglasov ali POGOJNO OGLASOV.

Sedaj grem pa na jutranjo kavico.

200 evrov, prihranjenih na leto na račun računalniških revij je, če delim z 1 evro 10 centa, natančno 181.81 kavic. Če delim 365 dni v letu z 181.81 kavice dobim, da si na ta račun lahko vsak drugi dan privoščim BREZPLAČNO KAVICO.

Ne vem, če katera lahko reče, da res uspeva. Po mojih informacijah imajo vse naklado nekje okrog 10.000 kosov, pa še to verjetno vse ne prodajo. Joker ima morda to prednost, da je specializiran za področje iger in da nima (več) konkurence (ena revija za igre je že prej propadla). Monitor ima sicer to srečo, da je nekako neformalno "uradna računalniška revija" in jo imajo večinoma naročene tudi razne IT službe (za PCFormat ali SWPwer ne bi rekel), ni pa to revija, ki bi jo jaz kupoval. Večino revije so razni testi opreme, ki pa so meni nezanimivi, če ravno nečesa ne kupujem.

Končno.

Poleg majhnega trga je problem tudi pomanjkanje kvalitetnih piscev člankov. Internet je tudi zmanjšal število bralcev, vsaj za kako bolj strokovno stvar kot ni testiranje različnega hardvera. Je pa to zadnje najlažje ... Vzameš hardver, potestiraš in naložiš par besed ...

LP I.

Recimo,
v vseh revijah naredijo hw teste.
In potem začudeno, najdeš na specializiranih internetnih straneh teste istega hw(revije teh testov ne najdejo?!), in začuda veliko drugačne rezultate, in seveda na teh internetnih testih sprobajo tudi kaksne neoriginalne firmware.
In potem se vprašaš marsikaj...

PCFormat je izgleda neka tuja franšiza, tako kot McDonalds ali Playboy in verjetno moraš plačevati nosilcu licence tudi kakšne denarje? Ostale računalniške revije so po moje "plod domačega znanja" in tega stroška nimajo.

Ta oglas je star vsaj pol leta.

Očitno je prejšnji odgovorni urednik zaslutil, da si mora poiskati novo službo, potem so pa na hitro morali najti novega, pri čemer mu verjetno niti niso povedali, da bo imel samo krajši čas službo. ;)

Nikole ze nekaj casa ni vec pri PCF.

Nekaj casa sem bral tako PCG kot PCF. Prva je bila se nekako spodobna zadeva ki se je predvsem omejila na igre. Tudi pisci so bli
uredu. Pri drugi pa sem vedno imel obcutek da zelijo pomankanje vsebine nadomestiti z nekimi fancy grafikami. Te dni, ce ze kaj
kupim, je to Monitor.

kupuj PCPlus (Future) . je britanski mazagin.
cena: 14,xxEUR

14 EUR za kaj? Za en izvod? Eh?

No, jaz pa sem začel pogrešati PCFormat, reden naročnik skozi leta. Lahko rečem da sem se prav s to revijo naučil veliiiko o računalništvu. Kapo dol za najboljšo računalniško revijo.

Jaz sem strast za popravljanje računalnikov ravno dobil s prebiranjem SWPower, predvsem s prebiranjem člankom MamePlate.

Ko se ni bilo tako razmahnjenega interneta in ni bilo dobrih web strani, sem redno v knjiznici prelistal/prebral Moj Mikro in Monitor (1993+). Nekje od leta 1998 pa nic vec (nekako z vzponom Tomshardware, Anandtech, X-bit...)