☰

» »

FDV je nekoristen fax

FDV je nekoristen fax

Temo vidijo: vsi
««
26 / 27
»»

Ramon dekers ::

Zato je tudi vedno pomilovanja vredno komu očitati, da nima pildka. Če dobro dela, kar dela, je pildek nepomemben, če ne dela dobro, se mu pa očita slabo delo, ne pa pomanjkanje pildkov.


mah ja razumem to, samo kaj ko v tujini pa pildek nekaj pomenim in ti da kar nekaj prednosti pred konkurenco.

Diplomska dela in magistrska dela bi se morala preverjeta, ker to kar sedaj spuščajo skozi je pa hudo narobe.

BlueRunner ::

MeGreat je izjavil:

Za polaganje ploščic komot dobiš folk od dol, oziroma lahko bi tut kitajce uvažali :). Rabiš .... firm, oziroma tisti ki naredijo najmanj fizičnega dela

Poanta, ki si jo v celoti zgresil, je ta, da imas cel kup obrtnikov, ki sluzijo vec in bolje, kot pa tipicen dipl. nekaj. Kar je dvojna skoda: prva to, da se nad taksnimi precej iskanimi obrtniki ali pa vsaj njihovimi tarifami vsi nekaj zmrdujejo. Druga pa to, da se je investiralo toliko in toliko casa ter denarja v izobrazbo nekoga, ki ustvari manj dodane vrednosti, kot pa je bil ta potrosek za izobrazevanje.

jype ::

Ramon dekers> samo kaj ko v tujini pa pildek nekaj pomenim in ti da kar nekaj prednosti pred konkurenco.

Res? Jaz tega sploh nisem opazil. Vedno so spraševali po referencah, ne pa po pildkih.

Daedalus ::

Diplomska dela in magistrska dela bi se morala preverjeta, ker to kar sedaj spuščajo skozi je pa hudo narobe.


To je zgolj odraz politične gluparije, po kateri se družba znanja gradi tako, da povečuješ število raznih diplomiranih/magistriranih/doktoriranih osebkov. Kar seveda še zdaleč ni res, s tem povečini samo kvaliteta pade na nezavidljivo nizko raven. Mamo pa zaradi tega en resen problem - ves izobraževalni sistem se je prilagodil v smer štancanja malovrednih diplom, magisterijev in doktoratov.

Se pa lahko hvalimo, kako veliko visokoizobraženih osebkov imamo v državi. To je pa tudi bolj ali manj vse.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

pobalinka2 ::

Gandalfar je izjavil:

Ma men se bolj zdi, da je problem da studentje ne zahtevajo vecje studijske obremenitve.


+1
Študenti jamrajo o že tako preveliki preobremenitvi. Vsi ciljajo samo na papir, ne pa pomembnejše kar naj bi pridobili pred papirjem - znanje in določene sposobnosti povezane z le-tem.

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:

Diplome se zahtevajo v glavnem zato, ker je zamudno in drago natančno vsakokratno preverjanje znanja zaposlenih, nekateri pa tega niti ne znajo (in niso dolžni znati) narediti.

Verjetno pa z diplomo komunikologije ne bos ravno izboljsal svoji moznosti pri iskanju dela v razvoju zdravil.

Zanimivo, da ko se gleda za primernost vpisa na fakulteto se vse vrze v isti kotel in ma da so za vse kriteriji identicni. Ko pa je potrebno poiskati nekoga za dejansko zaposlitev pa temu ni ravno tako in se isce ter promovira tiste, ki prinasajo dokazila o relevantnem znanju.

Okapi je izjavil:

Nekateri so tudi samo leni in se jim znanja preverjati ne da.

Hmm.....

pobalinka2 ::

BlueRunner je izjavil:

Okapi je izjavil:

Diplome se zahtevajo v glavnem zato, ker je zamudno in drago natančno vsakokratno preverjanje znanja zaposlenih, nekateri pa tega niti ne znajo (in niso dolžni znati) narediti.

Verjetno pa z diplomo komunikologije ne bos ravno izboljsal svoji moznosti pri iskanju dela v razvoju zdravil.




Pa saj če si diplomiral iz komunikologije verjetno ne nameravaš iskati zaposlitve na področju razvoja zdravil?

Ramon dekers ::

Res? Jaz tega sploh nisem opazil. Vedno so spraševali po referencah, ne pa po pildkih.


nevem koliko si hodil v tujin po razgovorih.


Se pa lahko hvalimo, kako veliko visokoizobraženih osebkov imamo v državi. To je pa tudi bolj ali manj vse.


Kot sem rekel, sposobni bodo odšli v tujini, večina diplomirancev pa bo lepo doma.

Okapi ::

samo kaj ko v tujini pa pildek nekaj pomenim in ti da kar nekaj prednosti pred konkurenco.
V tujini so ravno tako leni in/ali nesposobni preverjati znanje zaposlenih. In če imaš 100 kandidatov z diplomami, daš seveda prednost tistemu z diplomo uglednejše univerze.

Ima pa res to tudi eno praktično prednost, ki je pa v bistvu koruptivne narave. Če si študiral na Oxfordu, imaš veliko sošolcev z Oxforda, od katerih so mnogi tudi na različnih uglednih položajih, in to tvojemu delodajalcu zna včasih prav priti (pa tebi seveda tudi).

Ker kdor misli, da veze & poznanstva delujejo samo pri nas, se močno moti. V ZDA ali Angliji se prav tako večina stvari zgodi po liniji poznanstev.

O.

jype ::

Ramon dekers> nevem koliko si hodil v tujin po razgovorih.

Za vodjo prodaje novega Staples centra v Topeki se res nisem potegoval, imaš prav. Tam bi verjetno hoteli kak papir.

BlueRunner ::

pobalinka2 je izjavil:

Pa saj če si diplomiral iz komunikologije verjetno ne nameravaš iskati zaposlitve na področju razvoja zdravil?

Zanimivo to. Ko se pogovarjas o zaposlitvi je vsem jasno, da je taksen korak zelo nenavaden. Ko govoris o kriterijih vpisa na fakulteto, pa je vsem samoumevno, da je nekdo, ki je imel na Vegovi povprecje uspeha po letnikih dobro ali prav dobro manj kvalificiran za vpis na FE, kot pa njegov sotrpin, ki je imel na srednji zdravstveni povprecje uspeha po letnikih prav dobro ali odlicno.

Sicer se je tisti iz srednje zdravstvene zelel vpisati drugam, samo ni imel dovolj pik, jih je imel pa dovolj za FE.

Ali pa kaj tretjega. Konkretni programi v zgodbi niso pomembni, pomembno je to, da je sistem neoptimalen in morda se ga bi dalo izboljsati. Izboljsave pa bi omejevale vpis na podlagi bolj smiselnih kriterijev, rezultat bi bil manj izpada in naprej v prihodnosti tudi splosna visja kvaliteta diplomantov.


Pa recimo se en podatek, da ne bo vse skupaj izgledalo, kot da govorim na pamet.

Univerza v Oxfordu se pohvali s tem, da 98% vpisanih tudi doseze akademski naziv. Pri vpisnih pogojih pa se ne preverja samo uspeh iz standardiziranih ekstercev, tevec tudi ocene iz znanja posameznih predmetov, ki so vezani na studijski program, kamor se zeli kandidat vpisati. Pri temu pa se pri nekaterih programih izvaja tudi sprejemne izpite ali pa se od kandidatov pricakuje, da bodo predlozili pisne izdelke (raziskovalne naloge in podobno).

Ali ni to lep cilj k katerem stremeti? Najti nacin, da se bo sprejemalo tiste, ki imajo najvec moznosti, da bodo studij opravili? Kajti trenuten filter na prehodu is srednje na visoko je vse prej kot to.

Okapi je izjavil:

Ker kdor misli, da veze & poznanstva delujejo samo pri nas, se močno moti. V ZDA ali Angliji se prav tako večina stvari zgodi po liniji poznanstev.

Je na tem slucajno kaj slabega? Komu bos pa drugemu zaupal, ce ne nekomu, ki ga poznas, s katerim si ze delal oziroma za katerega ze ves kako bo deloval v kolektivu?

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Je na tem slucajno kaj slabega? Komu bos pa drugemu zaupal, ce ne nekomu, ki ga poznas, s katerim si ze delal oziroma za katerega ze ves kako bo deloval v kolektivu?
Ja, saj, ampak pri nas je to avtomatično popljuvano kot korupcija. Pa še dvojna merila veljajo pri tem. Če minister vzame brez razpisa v službo znanca (ali pa predsednik vlade ministra), je vse v redu, če to naredi direktor neke firme, je pa katastrofa.

Pa je v bistvu vseeno, a je to zasebna ali javna firma.

O.

MeGreat ::

BlueRunner je izjavil:

MeGreat je izjavil:

Za polaganje ploščic komot dobiš folk od dol, oziroma lahko bi tut kitajce uvažali :). Rabiš .... firm, oziroma tisti ki naredijo najmanj fizičnega dela

Poanta, ki si jo v celoti zgresil, je ta, da imas cel kup obrtnikov, ki sluzijo vec in bolje, kot pa tipicen dipl. nekaj. Kar je dvojna skoda: prva to, da se nad taksnimi precej iskanimi obrtniki ali pa vsaj njihovimi tarifami vsi nekaj zmrdujejo. Druga pa to, da se je investiralo toliko in toliko casa ter denarja v izobrazbo nekoga, ki ustvari manj dodane vrednosti, kot pa je bil ta potrosek za izobrazevanje.


To je meni čisto jasno, da so nekateri faksi sami sebi namen :). In ja mogoče bi bilo za marsikaterega diplomiranca boljše če bi šel polagati ploščice

Samo če pa pogledamo iz drugega vidika, v sloveniji imaš zastonj faks, študentske bone kar je v tujini redkost. Če pa še živiš kje blizu faksa te pa sploh pride zelo poceni študij.
Zakaj tega ne bi izkoristil?

Jaz se nič ne zmrdujem nad njihovimi tarifami, ampak sem vedno našel ljudi na fuš, ki so mi čez vikend naredili za polovico cene obrtnika. Sem jih pa res moral nadzirati in kakšnega sem tudi nagnal. Če bi moral plačevati obrtniške cene, bi pa veliko stvari raje naredil sam.

BlueRunner ::

Okapi je izjavil:

Pa je v bistvu vseeno, a je to zasebna ali javna firma.

V bistvu ni vseeno. Za javno upravo in javne zavode veljajo drugacna pravila glede tega kako se sme zaposlovati. Je ta razlika smiselna? V osnovi da, ker mora drzava kot delodajalec zagotavljati tudi enake moznosti pri zaposlovanju, cesar zasebno podjetje ni dolzno.

Se pa to ne nanasa na osebne sodelavce posameznih funkcionarjev, dokler jih ti funcionarji placujejo iz svojega zepa. Konec koncev mi je bolj vsec, da se ve kdo je prisepetovalec, kot pa, da se se to poskusa skrivati, ceprav je jasno, da ga ni funkcionarja, ki bi vedel vse in ne bi potreboval nikogar s komer se lahko tudi redno posvetuje.

Tear_DR0P ::

Okapi je izjavil:

Diplome se zahtevajo v glavnem zato, ker je zamudno in drago natančno vsakokratno preverjanje znanja zaposlenih, nekateri pa tega niti ne znajo (in niso dolžni znati) narediti.

to bodo zaposlitvene agencije popravile in počasi bodo slovenske univerze še bolj zgubile smisel
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain

thramos ::

jype je izjavil:


Bi morala biti? A bomo izdali dekret, al kako jih bomo prisilili, da kupujejo izobraževanje?


Bi morala biti, če bi želeli kvalitetne univerze, katerih kadri so zaposljivi in uporabni za industrijo (ali pa akademijo).

Če pa je "naročnik" država, ki plačuje po glavi študenta in trg srednješolci, pa smo kjer smo. No, čeprav po moji izkušnji npr. FRI pred 10 leti ni bil tako slab, kot nekateri pišejo.

BlueRunner ::

MeGreat je izjavil:

To je meni čisto jasno, da so nekateri faksi sami sebi namen :). In ja mogoče bi bilo za marsikaterega diplomiranca boljše če bi šel polagati ploščice

Se vedno nisi dojel poante.

Invictus ::

FRI je slab samo za ljudi ki ga niso končali. Ja, je bilo nekaj glupih profesorjev in asistentov. Saj so povsod. Ampak suma sumarum je bil pa dober faks (vsaj v devetdesetih :D).

Sem pa zadnjič govoril s poddekanom FRIja, pa mi je tudi on pojamral. Statut univerze je tak, da profesorja preprosto ne moreš zamenjat. Sveta krava. Bolj zaščiten kot kočevski medved. Lahko je še bolj zanič, pa mu ne morejo nič-

Recimo jaz, ki niti podiplomca nimam, niti ne morem iti predavat na slovensko univerzo niti kot gostujoči predavatelj, čeprav bi mogoče naredil bolj zanimivo in tekoče predavanje. Preprosto nimajo postopka za to.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

BlueRunner ::

thramos je izjavil:

jype je izjavil:


Bi morala biti? A bomo izdali dekret, al kako jih bomo prisilili, da kupujejo izobraževanje?


Bi morala biti, če bi želeli kvalitetne univerze, katerih kadri so zaposljivi in uporabni za industrijo (ali pa akademijo).

Reci, da je "industrija" kupec znanja, je neumnost. Edino pravo in pravilno razmerje je, da je "industrija" rezultat znanja. Znanje industrijo ustvarja, ko premika naprej in njegova odsotnost jo pokoplje. Industrija pa znanja zagotovo ne kupuje. Ce ga, ga kvecjemu omogoca, da si zagotovi prihodnost.

thramos je izjavil:

Če pa je "naročnik" država, ki plačuje po glavi študenta in trg srednješolci, pa smo kjer smo. No, čeprav po moji izkušnji npr. FRI pred 10 leti ni bil tako slab, kot nekateri pišejo.

Ce hoces blesave opise: narocnika ni, drzava je (pretezno) placnik, studenti pa so "surovina", diplime pa produkt, ki ga drzava placuje.

Ce bi bila stvar malo drugace zastavljena, pa bi bili studenti narocniki, drzava (pretezen) placnik, industrija pa produkt, ki bi nazaj v drzavo vracal sredstva. Pa to se vedno ne pomeni, da bi bilo potrebno uvajati solnine. Bi bilo pa bistveno, da se bi nagrajevalo fakultete in programe, ki bi generirale objektivno merljive znanstvene dosezke in bile bistven dejavnik razvoja.

Invictus je izjavil:

Recimo jaz, ki niti podiplomca nimam, niti ne morem iti predavat na slovensko univerzo niti kot gostujoči predavatelj, čeprav bi mogoče naredil bolj zanimivo in tekoče predavanje. Preprosto nimajo postopka za to.

Predmeta za predavanje zagotovo ne bos dobil. Lahko pa dobis in posamezniki tudi dobivajo priloznost za eno ali dvourna predavanja na podrocju, kjer njihove reference govorijo same zase.

Je pa res, da si k predavanju obicajno povabljen s strani kaksenga bolj razgledanega profesorja ali katedre, ne mores pa se kar sam povabiti.

Zgodovina sprememb…

Smurf ::

BlueRunner je izjavil:


Predmeta za predavanje zagotovo ne bos dobil. Lahko pa dobis in posamezniki tudi dobivajo priloznost za eno ali dvourna predavanja na podrocju, kjer njihove reference govorijo same zase.

Je pa res, da si k predavanju obicajno povabljen s strani kaksenga bolj razgledanega profesorja ali katedre, ne mores pa se kar sam povabiti.

Tocno tako, jaz sem lani odpredaval uporabo nekega specificnega orodja na FE-ju, pa takrat niti nisem se imel diplome. Prav tako je bilo skozi leta dosti direktorjev/tujih predavateljev/tehnicnih direktorjev itd, res pa je, da je verjetno vecina predavala zastonj.

BlueRunner ::

No, ce nisi ravno kaksen Zizek kaliber, da bi za tvoja predavanja ljudje stali v vrsti, potem je pac vecja cast zate, da predavas na fakulteti, kot pa cast za fakulteto, da ti predavas tam. Financen tok pa to razmerje samo konkretizira.

MaTTe ::

BlueRunner je izjavil:

MaTTe je izjavil:

Um, na rit, itk in podobnih v MB je čisto lepo računalniško usmerjen predmetnik tako, da ne vem kaj bi ti sedaj spreminjal.

Kot prvo: racunalnistvo ni edini studij na tem planetu.
Kot drugo: nekdo, ki bo imel boljse povprecje pri predmetih, kot so urejanje priceske, stilistika, likovna vzgoja, psihologija in ekonimika na svoji soli, bo imel v primeru omejitve vpisa prednost pred nekom, ki ima relevantne tehnicne predmete, ampak hkrati tudi malo slabsi splosen uspeh.

Ce se v tretje ne razumes kje vidim tezavo, potem ti pac nisem sposoben pojasniti kje se po moji oceni skriva tezava tega "objektivnega" sistema.


Računalništvo zato toliko omenjam, ker imam izkušnje iz prve roke. Kako relevantne predmete pa na drugih univerzah učijo pa ne mislim ugibat.
Te pa razumem kaj želiš povedati ampak se mi zdi, da bi bilo potrebno poleg vsega gledati tudi iz kje prihajaš. Recimo, če bi se v SŠ šolal za strojnika bi v primeru, da želiš študirati strojništvo na univerzi dobil nekaj dodatnih točk. Veliko gimnazijcev se je pri vpisu odločilo narobe in so se vpisali mogoče nekam kjer so nekomu, ki se je celo SŠ izobraževal v tisti smeri, zavzeli mesto in ni bil sprejet na program za katerega se je izobraževal ...

Invictus je izjavil:


Sem pa zadnjič govoril s poddekanom FRIja, pa mi je tudi on pojamral. Statut univerze je tak, da profesorja preprosto ne moreš zamenjat. Sveta krava. Bolj zaščiten kot kočevski medved. Lahko je še bolj zanič, pa mu ne morejo nič-


Na žalost je enako stanje tudi na FERIju in upam, da se kmalu spremeni, ker eni profesorji res niso za v predavalnico...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: MaTTe ()

BlueRunner ::

MaTTe je izjavil:

Te pa razumem kaj želiš povedati ampak se mi zdi, da bi bilo potrebno poleg vsega gledati tudi iz kje prihajaš. Recimo, če bi se v SŠ šolal za strojnika bi v primeru, da želiš študirati strojništvo na univerzi dobil nekaj dodatnih točk. Veliko gimnazijcev se je pri vpisu odločilo narobe in so se vpisali mogoče nekam kjer so nekomu, ki se je celo SŠ izobraževal v tisti smeri, zavzeli mesto in ni bil sprejet na program za katerega se je izobraževal ...

OK, koncno. Sedaj si s svojimi besedami na konkretnem primeru povedal to, kar sem (tudi tebi) zelel jaz povedati s svojimi besedami. Ql. Sedaj si ugotovil kaj je to "relevantna sola". Sedaj pa naredi samo se naslednji korak in ugotovi kaj to solo naredi za "relevantno". Verjetno ne ime, temvec predmeti.

Kar pomeni, da je smiselno in primerno, da se uposteva uspeh pri tistih predmetih, ki se nanasajo na studijski program (relevantni predmeti), po potrebi da tudi kaksen sprejemni izpit in se tako odgliha to maturitetno "uravnilovko".

MaTTe je izjavil:

Na žalost je enako stanje tudi na FERIju in upam, da se kmalu spremeni, ker eni profesorji res niso za v predavalnico...

Ne na to gledati enosmerno. Univerza naj bi bila neodvisno akademsko okolje, kjer naj bi nastajali in se razvijale ideje. Za to pa potrebujes tudi sistem, kjer nepopularne ideje ne bodo "odstranjene" tako, da bo senat soglasno odpisal nekoga, ki, po domace receno, scije proti vetru.

Seveda pa vsaka stvar potrebuje svoje checks & balances. Za zacetek lahko vsaj za Ljubljansko univerzo suvereno zatrdim, da nima niti pod razno dovolj prepiha in izmenjave predavateljev, da se bi izognila akademskem nepotizmu, ki razvoj novih idej zatira ze v kali.

MaTTe ::

BlueRunner si mogoče bral v enem PDF-ju, kjer je slovenski študent, ki je nadaljeval podiplomca (i think...) v US, opisal kakšno je stanje na njihovih univerzah? Sicer nič ni popolno ampak imajo pa veliko boljše poštimano. Vsaj problem z zanič profesorji imajo rešen na tak način, da jih ne uči celoten semester, vsak profesor ima tudi mentorja, ocene, ki jih pa dajo študenti na koncu leta pa dejansko nekaj pomenijo (če so dobre dobijo povišico itd.).
Tudi naš profesor za programiranje hodi v US učit vsako leto za nekaj tednov, samo nas pa zaenkrat še nihče ni prišel in dvomim, da tudi bo.

BlueRunner ::

Razlicne so poti kako prepreciti akademski nepotizem in splosno inercijo. V ULJ je od teh pristopov uporabljenih le bore malo. Potem pa prides so do tistih puntarjev, ki zahtevajo, da se v Sloveniji predava samo v slovenscini, pa lahko s kaksnimi bolj resnimi idejami rednih predavanj gostujocih predavateljev kar zakljucis. To, da bi pa kdo razlagal kaksno temo v nasprotju s paradigmo predstojnika katedre je pa tako ali tako nemogoce.

PromeuZ ::

http://www.zurnal24.si/studenti-kot-v-s...

"Med najmanj obremenjenimi izstopata fakulteta za družbene vede (FDV) in ekonomska fakulteta," pravijo na Šoulu.


Ima mogoče kdo povezavo do originalne raziskave, ker me res zanima metoda določanja obremenjenosti...
<!-- https://pisalnik.wordpress.com -->

poweroff ::

Ja dejstvo je, da je sedaj treba nekoliko bolj migati kot pred Bolonjo.

Ampak tisti, ki smo kadarkoli bili na kakšni tuji univerzi vemo, da garanje v tujnini ni nikakor primerljivo s slovenskim študijem...
sudo poweroff

pobalinka2 ::

poweroff je izjavil:

Ja dejstvo je, da je sedaj treba nekoliko bolj migati kot pred Bolonjo.

Ampak tisti, ki smo kadarkoli bili na kakšni tuji univerzi vemo, da garanje v tujnini ni nikakor primerljivo s slovenskim študijem...



To že, ampak ena izmed težav slovenskega študija je, da se čas zapravlja na nepotrebnih stvareh in se pomen daje glupostim in ne kvalitetnemu študiju. Potem pa še dodamo miselnost študentov - naredim po liniji najmanjšega napora - pa smo tu kjer smo.

poweroff ::

Ja, to je pa zato, ker kvaliteten študij zahteva tudi velik angažma profesorja. Najlažje za profesorja je, da odlajna svoje in študentom da kup nekih brezveznih nalog, pri katerih je bistveno zgolj to, da so jih opravili, ne pa kako.

Pa smo spet pri profesorjih...
sudo poweroff

pobalinka2 ::

Zlate krave :)

Invictus ::

Težava slovenskega študija je tudi to da vsi mislijo da morajo iti študirati da se kaj naučijo.

Mislim da je naša FDVjevka tipičen primer. Plačuje 2500/leto da bi se naučila komunikologije. In to 4 leta. Kar pomeni 10.000 EUR. Ja, na koncu bo imela pildek z diplomo.

V praksi bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi preprosto plačala 3-4 tisoč EUR in šla na kak dober daljši tečaj na to temo.

Učinek kratkoročen in takoj lahko začneš delat in uporabljati znanje.

Včasih se mi zdi, kot da folk hoče vpisat prometni faks zato da bi se naučil vozit avto.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

jype ::

Invictus> V praksi bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi preprosto plačala 3-4 tisoč EUR in šla na kak dober daljši tečaj na to temo.

Dvomim.

overlord_tm ::

poweroff je izjavil:

Ja dejstvo je, da je sedaj treba nekoliko bolj migati kot pred Bolonjo.

Ampak tisti, ki smo kadarkoli bili na kakšni tuji univerzi vemo, da garanje v tujnini ni nikakor primerljivo s slovenskim študijem...


Ni primerljivo z "garanjem" pred bolonijo. Z bolonijo smo pa pomoje prehiteli tujino. Predvsem smo ohranili stevilo ur predavanj/vaj in samo dodali veliko dela doma. V tujini se pomoje dosti manj sedi v predavalnicah in vec dela doma, kar je edino prav. Vsaj jaz ne odnesem veliko od predavanj, razen pointerjev kaj si moram pogledat.

Tole je moja "statistika" iz izmenjave. Pa predmeti ki sem jih izbral med "lokalci" niso veljali ravno za lahke, prav tako ni bilo erasmus programa z popusti.

Predmeti za 30KT: 4 @ NTNU, 6 @ FRI (na NTNU imajo vsi predmeti 7.5 kreditov, oz. 15 kreditov ce vzames predmet kjer je koncni produkt obseznejsa seminarska - taka kot na FRI pri KTK2 ali UI)
Seminarske/semester (do 10 strani): 1 @ NTNU, 4 @ FRI
Obseznejse seminarske: 0 @ NTNU, 2 @ FRI
Obvezne domace naloge: 9 @ NTNU, 7 @ FRI (zahtevnosti se ne da primerjati, na FRI so veliko tezje - je bilo pa veliko vec neobvezne naloge na NTNU)
Ur predavanj na teden: 11 @ NTNU, 13 @ FRI
Ur vaj (predvidenih): 8 @ NTNU, 12 @ FRI
Ur vaj (obveznih): 0 @ NTNU, 2 @ FRI
Ur vaj (dejanskih, nekatere so samo formalnost na urniku in jih delas od doma preko domacih nalog): 5 @ NTNU, 13 @ FRI

Temu je treba potem dodati se neprimerno boljse pogoje, campus kjer so vse naravoslovne smeri, veliko prostora za studente, vec knjiznic z prostori kjer lahko studiras, prostori rezervirani samo za studente dolocene smeri (racunalnicarji smo imeli sobo velikosti avle na FRI, kjer smo imeli dostop samo mi, notri aparat za kavo/caj, kavci, mize, tiskalniki, odprto 24/7), prostori za sproscanje (namizni tenis, rocni nogomet ...), internet ki dejansko deluje povsod na faksu, veliko racunalniskih ucilnic kamor ima dostop vsak student z s svojo studnetsko kartico (plus zastonj neomejeno tiskanje), dostop do HW ki ga potrebujes za izdelavo seminarske, nasvete ti dajejo ljudje ki se dejansko ukvarjajo s tem, ne pa nekdo ki je prisiljen uciti predmet da izpolni kvoto ur. Razni inovativni pristopi, recimo enkrat smo imeli predavanja preko videokonference, ker profesorica ni mogla priti na faks (ceprav to so pomoje tdi na FRI ze delali). Pri izdelavi seminarskih so nam dostkrat tudi ze dali skeleton kodo, tako da si samo dopisal dejanski algoritem, ne pa se vsega kar pride zraven, ampak nima nobene veze z predmetom (dosti skrajsa cas ki ga porabis, plus njim je lazje preverjati). Pa seveda celoten campus je odprt 24/7, v campusu je se trgovina z hrano, trgovina s pisarniskim materialom, knjigarna, restavracije in kavarne, tako da imas vse za studij na dosegu roke in ne rabis zapravljat casa po mestu.

Pa vsak izpit se pise 4 ure, je popolnoma anonimen (za vsak izpit dobis drugo sifro, niti studentske ne smes nikamor napisati). Dejansko je bilo za veliko tujcev nepojemljivo da nam na nekaterih izpitih dajo samo 45 minut.

pobalinka2 ::

Invictus je izjavil:

Težava slovenskega študija je tudi to da vsi mislijo da morajo iti študirati da se kaj naučijo.

Mislim da je naša FDVjevka tipičen primer. Plačuje 2500/leto da bi se naučila komunikologije. In to 4 leta. Kar pomeni 10.000 EUR. Ja, na koncu bo imela pildek z diplomo.

V praksi bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi preprosto plačala 3-4 tisoč EUR in šla na kak dober daljši tečaj na to temo.

Učinek kratkoročen in takoj lahko začneš delat in uporabljati znanje.

Včasih se mi zdi, kot da folk hoče vpisat prometni faks zato da bi se naučil vozit avto.


Zelo težko se strinjam. Sicer sem dosti časa posvetila iskanju kvalitetnega "tečaja" o zadevah, ki jih potrebujem ne le zase temveč tudi potrebe podjetja. Našla ga žal nisem, čeprav sem se dveh udeležila (vsak je bil okoli 800€), pa kaj prida od njiju nisem odnesla.
Na študiju pa pridobivam zelo potrebno znanje, z vsakim letom več in boljše. Morda tudi z leti in spoznavanji profesorjev spoznaš na kakšen način in kje dobiš želene informacije. Vsekakor ni študij višek znanosti in najbolje kar bi neka visokošolska ustanova lahko dala, pa je za osnove še vseeno dober.
Opažam tudi razliko med profesorji, ki vedo kaj pomeni predavati v tujini (Angliji, Švici, Ameriki, Nemčiji) in profesorji, ki še slovenščine ne obvladajo najbolje in jim je srbohrvaščina dovolj.(ok, to področje se počasi ureja)

Imam pa veliko kolegov, ki so to smer vpisali zato, da bodo na delovnem mestu pridobili dodatnih 100 ali 200€, ker bodo znali uporabljati in voditi uradno fb stran organizacije. No, TEGA pa se da naučiti na kakšnih tečajih. Vsega ostalega, kar zajema komunikologija pa ne.

Kot sem enkrat že omenila imam predhodno znanje iz ekonomije in na tem področju in podorčju ekonomskega prava je močen moj fant - tako se zelo dopolnjujeva in skupaj tvoriva kar super paket sposoben dobrega vodenja podjetja. (tako na ekonomskih, finančnih vidikih, kot tudi komunikoloških in strokovnih vidikih) (stroko domačega podjetja obvladam v nulo, brez posebne strokovne izobrazbe).

EDIT: je pa res, da meni diploma kaj prida dodatne vrednosti ne bo prinesla :)

Zgodovina sprememb…

Blinder ::

kako se vam zdi študij italijanistike? tam se učijo zgodovino ita, slovnico, književnost.. italije seveda. bojo šanse za dobit job s to šolo?
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

jype ::

Blinder> kako se vam zdi študij italijanistike? tam se učijo zgodovino ita, slovnico, književnost.. italije seveda. bojo šanse za dobit job s to šolo?

Doh? Seveda.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: jype ()

Ramon dekers ::

maja jure kaj nakladas in zavajas? Kaksna japonologija, kitajscina al pa ruscina bi se sla. Evro jeziki so pa nekako out, razen kaksne nemscine. Sicer pa nevem zakaj se odloci clovek za tak studij, imho je bolj pametno opraviti studij prava pa zraven ali ob koncu kaksen tecaj tujega jezika. Vsaj kar se druzboslovja ze tice...odloci se pa itak vsak sam.

Invictus ::

Ramon dekers je izjavil:

maja jure kaj nakladas in zavajas? Kaksna japonologija, kitajscina al pa ruscina bi se sla. Evro jeziki so pa nekako out, razen kaksne nemscine. Sicer pa nevem zakaj se odloci clovek za tak studij, imho je bolj pametno opraviti studij prava pa zraven ali ob koncu kaksen tecaj tujega jezika. Vsaj kar se druzboslovja ze tice...odloci se pa itak vsak sam.

Daleč od tega da so evro jeziki out.
Kljub Evropski uniji še vedno po veliko evropskih državah veljajo lokalni zakoni.

Primer je Belgija. Če pogodba ni napisana v lokalnem jeziku, je neveljavna, če pride do spora na sodišču. Tako da če poslujete z Belgijo, pozor.

Noben noče poslušati italijanske angleščine, če ni ravno nujno. Se pravi če posluješ z Italijani, se je bistveno bolje naučiti italijansko. Pa še posel bolje teče.

Da ne govorim o Francozih, ki sploh nočejo govoriti angleško ali nemško, če jim ni ravno treba.

Saj globalizacija in svet je super, ampak posel je dober tudi v Evropi. V Aziji so proračuni za projekte precej manjši. Samo primer. Za inženirja je Evropa še vedno pripravljena plačati 12 - 15.000 EUR na mesec (za kak specifična znanja), Azija samo 5000 EUR. Za to ne bom dajala linka, ampak so moje reference iz pogajanj za naslednji projekt.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

Ramon dekers ::

Primer je Belgija. Če pogodba ni napisana v lokalnem jeziku, je neveljavna, če pride do spora na sodišču. Tako da če poslujete z Belgijo, pozor.


Hja če bo znala tako dobro francoščino in italjanščino potem ima možnosti.


Kar pa se tiče Evrope in azije je problem da v Evropi projekti stojijo. Načeloma, bi me pa ravno tale link najbolj zanimal. Gre za gradbene projekte?

Invictus ::

Ramon dekers je izjavil:

Primer je Belgija. Če pogodba ni napisana v lokalnem jeziku, je neveljavna, če pride do spora na sodišču. Tako da če poslujete z Belgijo, pozor.


Hja če bo znala tako dobro francoščino in italjanščino potem ima možnosti.


Kar pa se tiče Evrope in azije je problem da v Evropi projekti stojijo. Načeloma, bi me pa ravno tale link najbolj zanimal. Gre za gradbene projekte?

Ne, gre za IT projekte, kjer so oni mene kontaktirali. Tako da linkov za te službe ni :).
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

jype ::

Ramon dekers> Hja če bo znala tako dobro francoščino in italjanščino potem ima možnosti.

Študij, znanje in priložnosti nimajo neposredne zveze z znanjem jezikov, temveč s poznavanjem kulturnih značilnosti. Ne Italije, jasno, temveč z bistveno večjo resolucijo.

Nekaj, kar prinaša _bistveno_ prednost pri poslovanju.

&#960;zdek ::

Vsak faks je vreden toliko, kolikor so vredni njegovi predavatelji. FDV premore najmanj dva "bisera", ki so ju kljub dobesedno nikakvim akademskim dosežkom celo habilitirali v redna profesorja, se pravi v najvišji možni akademski "čin" (gl. tudi seznam pedagogov):

- Igor Lukšič
- Vladimir "Vlado" Miheljak

Njuni tabeli bibliografskih kazalcev sta čisti definiciji redkih (sparse) matrik, oba že celo večnost nista spesnila niti enega zelo kvalitetnega (A') ali celo izjemnega dosežka (A"). Zelo poveden je tudi njun h-index. Lukšičev je 1, kar pomeni, da je v njegovem opusu zadnjih 10 let eno samo samcato delo, ki je bilo citirano najmanj enkrat. Ali še bolj povedna neposredna implikacija definicije: v Lukšičevem opusu boste zaman iskali dve deli, ki bi ju vsakega citirali najmanj po dvakrat. Miheljakov h-index je 0, torej že celih 10 let ni bil sposoben spacati niti enega citiranja vrednega člančiča. Svetovno družboslovje tako ne bi moglo nazorneje oceniti njune "vrednosti", ampak j*** ga, za poučevanje bodočih družboslovcev bosta že še dobra, prvi je pred leti bil celo dovolj dober za dekana! No further comment needed...

Samo še to, le spomnite se na ta dejstva, ko bo kakšen Štrukelj spet gagal o "uničevanju visokega šolstva" oz. ko bo kdo spet zbobnal demonstracije za "ohranitev kvalitetne javne univerze"...

Blinder ::

če ni delovnih mest ti nobeni predavatelji ne pomagajo.
Sej nekateri, redki, z vezami :D tudi z fdv-jem uspejo prit do ogromnih plač v javnih firmah.
99.991% of over-25 population has tried kissing.
If you're one of the 0.009% who hasn't, copy & paste this in your Signature.
Intel i3-12100f gtx 3050 Pismo smo stari v bozjo mater. Recesija generacija

cirecire ::

je pa zato Vlado pravi biser pri ustavrjanju javnega mnenja in agitpropovskih kolumnah

Daedalus ::

Da je Lukšič bolj švoh akademska kapciteta je jasno vsakomur, ki je kdaj imel priložnost/dolžnost biti prisoten na kakem njegovem predavanju. Vse, kar od tam odneseš je opazovanje napihovanja ega dotičnega predavatelja.

Se pa očitno splača biti njegov zvesti pomočnik. Prideš tud do ministrskega mesta, če so konstelacije taprave.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Kamran ::

Hi,

pobalinka2 je izjavil:

To že, ampak ena izmed težav slovenskega študija je, da se čas zapravlja na nepotrebnih stvareh in se pomen daje glupostim in ne kvalitetnemu študiju. Potem pa še dodamo miselnost študentov - naredim po liniji najmanjšega napora - pa smo tu kjer smo.

Torej bi moral vsak študij imeti rajši več modulov oz. smeri, da se "nepotrebne predmete" odstrani ?
LNN ja pa tudi posledica končnega učinka - službe ne dobiš (ponekod tudi mehatroniki jamrajo, da ne dobijo), torej zakaj in čemu bi se "na polno" posvetil študiju, če ni garanta ? Tukaj je pa lahko posledica tudi prevelik razkoraka med "sanjarjenjem" v akademski sferi in praksi oz. poučevanju tega, kar bi se lahko v določenih letih še uporabilo oz. bilo uporabno na trgu. Drugo je, da še zmeraj v zatohli predavalnici čepi po več 10 študentov kar tudi zmanjšuje neko personalizacijo odnosov oz. manjše skupine kot naj bi bilo po bolonji.

Double_J ::

Hehe FDV...

Morm rečt da ta FDV sploh ni tolk lahek, izpite mi je že pred leti ratal narest, diplome pa še vedno ne.:(
Dve šivanki...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Invictus ::

Si se mogoče vprašal kaj o svojih sposobnostih?
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Kamran ::

Kje pa si pri diplomi ? Imaš empirični del tudi (vprašalnik, itn.) ali samo "tekst prekladaš" sem ter ke ? Je mentor-ica problematičen ali osebna organizacija časa ? Te je mogoče nasplošno minilo ali te je minila samo tema ?

Double_J ::

Vsega po malem, sej zdej ni več važno ker je tema že potekla, minilo je 3 leta od prijave. Sedaj lahko edino ponovno prijavim novo temo, razen če lahko spet isto prijaviš, ker pa dvomim.

Drgače pa je treba izbirat med takimi zadevami, me prav zanima če bom še kdaj imel voljo... mogoče analiza kakšnega omrežja, kar je bolj rutinirana zadeva.;)

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-...
Dve šivanki...
««
26 / 27
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Kontakt FDV-jevca/ke (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola		10428565 (25282) bbbbbb2015
»

KAM na faks? (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola		6815748 (12974) sandmat
»

Kronično pomanjkanje naravoslovno-tehničnega kadra v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Problemi človeštva		19328202 (20349) CaqKa
»

Kateri faks (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola		7122157 (20304) romat
»

Ali je država res zafurana zaradi FDV-ja

Oddelek: Problemi človeštva		365286 (3759) PrimozR

Več podobnih tem