Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Če naredijo kako bolj kmečko varjanto za tam nekje do 20k, se lahk koj zmenimo ;)

Ne bo zame ;)

codeMonkey je 22. mar 2026 ob 14:39:19 izjavil:

Se en filozof. Ocitno ne bo nic od nekih konkretnih scenarijev.

Dejansko konkretne scenarije pričakujemo od vas ljudi, ki se na to dejansko spoznate.

Sem si pa sedaj kot laik končno lahko vzel čas, da vsaj poskušam zajeti nekaj scenarijev; pri tem naj le dodam, da je meni vseeno, kje je ta fizična ročica za prestave, spodaj desno, ob volanu ipd. še celo tisti fizični gumbi za prestavljanje, so mi sprejemljivi (mislim da jih ima Peugeot?). Poanta je, da imaš fizično rešitev za to, torej da ko premaknem/pritisnem imam (vedno) fizično povratno informacijo, da sem to dejansko naredil in pri tem ne umaknem pogleda s ceste. Je pa tudi res, kar si rekel, da to v glavnem počnemo na mestu in imamo tako več časa za ta manever in ni tako hudo, če moramo umakniti pogled (kot tega ne smemo narediti med vožnjo); je pa tudi res, da so situacije, ko moraš to opraviti hitro oz. se ti mudi. Medtem ko je problem prestavljanja na zaslonu na dotik zato, ker doda več členov v verigi napake: vizualno iskanje, natančnost dotika, odzivnost zaslona, pravilno interpretacijo programske opreme itd.

Najbolj tipičen scenarij je "potreben pogled/umik pogleda s ceste" oz. "iskanje prestav s pogledom", torej napaka v manevru, recimo pri hitrem prestavljanju D-R pri parkiranju, obračanju na ozki cesti ali speljevanju iz parkirnega mesta. Pri fizični ročici lahko voznik praviloma dela skoraj po mišičnem spominu in z otipom (pogled ostane 100 % časa na cesti, ovirah in vzvratnih ogledalih); pri zaslonu mora praviloma pogledati (pogled umakniti s ceste), poiskati območje, natančno zadeti (paziti, da poteg ni prekratek) in vizualno preveriti, ali je ukaz res sprejet.

Drugi zelo konkreten scenarij je "zgrešen prijem/zamah v prazno" ali "zgrešena prestava/napačen potisk" pod stresom. Na parkirišču, v dežju, z nekoliko tresočo roko ali pri hitrem večtočkovnem manevru (obračanje na ozki ali prometni cesti) je mogoče, da voznik podrsne premalo, podrsne predaleč ali UI dotika ne registrira tako, kot je voznik pričakoval. To pri namenski ročici redkeje vodi v dvoumnost, ker ima jasen hod in namensko geometrijo. Tesla sama v priročniku opozarja, da lahko zaščita zaslona povzroči "phantom inputs", zakasnjen odziv ali neodzivnost zaslona na dotik.

Tretji scenarij je neopazna sprememba smeri v mirovanju; latentno napačno stanje, ne nujno takojšnje "samovoljno speljevanje". Torej voznik misli, da je izbral R, sistem pa ostane v D; ali misli, da je prešel v N, pa ni. Nevarnost se pokaže šele, ko spusti zavoro ali doda plin. To je ravno tisti tip scenarija, kjer varnostne blokade zmanjšajo verjetnost sunkovitega dogodka, ne odpravijo pa napačne predpostavke voznika (sistem dela točno to, kar mu je bilo rečeno, a voznik ni imel pravilne povratne informacije). Zaradi slabe povratne informacije se tako poveča možnost nenamerne izbire prestave; posledica v praksi so bili številni incidenti, poškodbe in odpoklic.

Četrti scenarij je celovita ali delna degradacija centralnega zaslona. Pri klasični ročici odpove pač ona kot takšna. Pri zaslonski rešitvi pa je izbirnik prestav odvisen od še drugih plasti: zaslonski sklop, senzor dotika, grafični vmesnik, obdelava dogodkov, napajanje zaslona, logika ponovnega zagona, latenca (tudi vizualno zaostajanje zaslona npr. voznik ne more ločiti med "sistem procesira" in "sistem potrdil"). Tesla ima zato pri novejšem Modelu 3 rezervni P/R/N/D izbirnik prestav v stropni konzoli za primer, ko je zaslon na dotik nedosegljiv. Sam obstoj tega backupa je praktičen dokaz, da je "odvisnost od enega samega zaslona" prepoznan scenarij okvare (težava teh gumbov pa je, da so skriti in neintuitivni). Pri fizični ročici te posebne odvisnosti od celotnega zaslonskega podsistema praviloma ni.

Peti scenarij so primeri z majhno toleranco za napako: otrok ali pešec tik za vozilom, tesna garaža, stena pred vozilom, parkirišče na klancu, robnik ali rob prepada. V "normalnem" scenariju bo napačna izbira smeri morda res povzročila le rahel stik z odbijačem. V teh scenarijih pa že majhen, počasen in na videz obvladljiv nepričakovan pomik vozila lahko pomeni resno poškodbo osebe ali velik materialni dogodek. Zato se ne gleda le verjetnosti, ampak tudi izpostavljenost in obvladljivost; če je prostor tesen in je časa za popravek malo, se isti problem hitro premakne v bistveno resnejši razred tveganja. To je tudi razlog, da Euro NCAP izbirnik prestav obravnava kot primarno vozno kontrolo, ne kot navadno "infotainment" funkcijo.

Šesti scenarij je učenje med različnimi vozili oziroma nedoslednost postavitev. Pri klasični ročici je industrija desetletja gradila standardizacijo in stereotipe uporabe. Pri elektronskih button/layout rešitvah je literatura prav zato opozorila, da različni proizvajalci uporabljajo zelo različne postavitve, kar povečuje tveganje zmede in napačne izbire; avtorji izrecno poudarjajo potrebo po boljši standardizaciji. Težava torej niso le zasloni na dotik, temveč dejstvo, da elektronska stikala za prestavljanje niso več standardizirana. Ker proizvajalcev ne omejuje več mehanika, si pri vsaki znamki izmislijo svoj način prestavljanja, zaradi česar se voznik ob menjavi avtomobila ne more več zanesti na svoj mišični spomin.

Sedmi scenarij sistemska posodobitev OTA med ali pred vožnjo. Tesla prejme OTA posodobitev. Voznik zjutraj seda v avto. UI se obnaša nekoliko drugače (spremenjen layout, drugačen odziv). Voznik deluje na podlagi starega mišičnega spomina, tap gre v napačno mesto.

Potem so tu še primeri okoljskih in fizičnih ovir (zimski pogoji, mokre roke ali znoj, slepeče sonce), nadalje že prej delno omenjeni stresni scenariji - kognitivna preobremenitev (panika pri nepričakovanem premiku, motorična regresija pod stresom; pri "klasiki" roka instinktivno prime ročico in prestavi v N ali P - brez pogleda, brez zavestnega napora), medicinski incident voznika (roka nehoteno zdrsne po zaslonu, vsak nenamenski dotik je potencialni ukaz) itd.

Skratka zaslon pride v bistveno slabši razred takrat, ko je napaka verjetneje posledica same interakcije kot pa pogona/motorja/menjalnika. To so predvsem scenariji hitrega manevriranja, robni prostorski pogoji, degradacija ali latenca HMI (Human-Machine Interface, vmesnik človek-stroj), napačen ali spregledan dotik, ter napačna inferenca pri Auto Shift-u (past predvidljivega prestavljanja; voznik deluje po inerciji svojih namenov in instinktivno pritisne na stopalko, ne da bi predhodno eksplicitno preveril na zaslonu, kaj si je avto "zamislil", ali bo avtomobil speljal nazaj namesto naprej? - po novem mislim, da mora to sedaj voznik še potrditi). V teh primerih fizični izbirnik/ročica ni nujno absolutno brezhiben, je pa praviloma bolj determinističen, bolj otipljiv, manj odvisen od vizualne potrditve in manj odvisen od celotne programsko-grafične verige – napaka je vidna (medtem ko pri zaslonih je napaka predvidoma nevidna). Prav zato današnji trend ni "vse na ekran", ampak vračanje bistvenih voznih kontrol nazaj k neposrednemu fizičnemu vhodu.

Skupni imenovalec teh scenarijev je torej preusmeritev pozornosti in izguba zavedanja o stanju vozila. Klasična ročica zahteva le motoriko, zaslon pa kognicijo in vizualno pozornost.

Po vsem napisanem najbolj nevarna ni tista napaka, kjer informacijski sistem v celoti odpove (ker takrat avto najbrž itak stoji na mestu), temveč tista, kjer sistem vozniku poda napačno ali pomanjkljivo povratno informacijo, voznik pa na podlagi te lažne predpostavke sproži nepopravljiv kinetičen dogodek. Torej latentno napačno izbrane smeri vožnje (ali napačne Auto Shift inferencije) skupaj s kombinacijo kratkega umika pogleda na zaslon med manevrom v tesnem prostoru, zlasti pri vzvratni vožnji ali speljevanju s parkirnega mesta, ko je v bližini pešec, otrok ali druga ovira. To potrjuje tezo, da odstranitev taktilne in mehanske potrditve (ki jo nudi klasična ročica) pri tako kritični kontroli, kot je izbira smeri gibanja večtonske naprave, predstavlja nesprejemljivo tveganje.


P.S.: pri pisanju besedil sem si delno pomagal z LLM orodji (predvsem pri iskanju različnih scenarijev), ampak to zgoraj ni njihov celovit rezultat, torej ni le C+V.

BTW: AI ocitno ne ve tudi za zvocni signal, ko se smer spremeni pri Tesli za potrditev akcije. Ta lahko izvira iz FuSa/SOTIF in ni kar tako tam, ker se je nekdo spomnil. Torej voznik ima potrditev akcije. Napacna bi bila torej vecinoma zaradi napak sistema, te pa smo obdelali pri debati o FuSa (noben nacin ni imun, razlke pa so v tem koliko dela imas s tem).

https://www.youtube.com/shorts/4W5aE-Sz...

V glavnem jaz vidim voziti LPP avtobuse od Mercedesa na vodik po Ljubljani.

Ps: 8 vodikovih avtobusov, 25 električnih avtobusov (pridejo letos enkrat)
https://www.dnevnik.si/novice/ljubljana...

Vodikovi busi so pri nas fascinantni pozimi, ko lezejo v klanec ... kadijo ko parne lokomotive :D
Drugače pa je to tehnika, ki se povsod, kjer so jo sprobali, ukinja. Ne vem, kdo je naplahtal LPP, da jo sprobava ...

Prodajni trendi v evropi se tudi v februarju (YoY) niso spremenili.

BEV : 15.8%
PHEV : 33.0%
HEV : 10.4%
bencin : -17.0%
dizel : -13.5%

programmer je 24. mar 2026 ob 20:50:55 izjavil:

Vodikov avto je v svojem bistvu električni avto, s tem da izkoristi samo 25 % do 35 % energije, vse ostalo se izgubi v mnogih pretvorbah v obliki toplote, but make no mistake, te izgube seveda plačaš.

Seveda elektrika za EV pride iz "zero energy"...

Je pa vodik za avte nekako napačna veja, preveč komplikacij, predraga infrastruktura in potencialna bomba...

Seveda elektrika za EV pride iz "zero energy"...

Česa točno ne razumeš? Sej elektrika za zeleni vodik ravno tako pride iz nekega vira, samo da jo rabiš 3 do 4x več za isto kilometrino, kot pa da bi to isto elektriko nafilal v električni avto.

Mogoče boš razumel če boš pogledal naslednji graf, poskusimo:



Menda nisi mislil da vodik "načrpaš" tako kot nafto iz zemlje? Prostega vodika v naravi ni.

Je pa vodik za avte nekako napačna veja, preveč komplikacij, predraga infrastruktura in potencialna bomba...

Tako je, vodik za avto je nesmisel, v poštev pride morda pri velikih ladjah in letalih.

nejc_nejc je 24. mar 2026 ob 21:53:33 izjavil:

Zanimivo je parminutno polnenje.

Tudi polnjenje vodika traja kar nekaj dlje kot bencina, pa še čakati moraš ob črpalki, da ne rečem, da je na voljo samo ena črpalka v celi Sloveniji.

Fact je, da če bi želeli preit v celoti na EV osebne avtomobile, polnjenje "čez noč" ne bo možno za vse, tako da bo "5min polnjenje na polnilnici" še prekleto prav prišlo. Plus tranzitni promet.

billy je 25. mar 2026 ob 08:31:54 izjavil:

Fact je, da če bi želeli preit v celoti na EV osebne avtomobile, polnjenje "čez noč" ne bo možno za vse, tako da bo "5min polnjenje na polnilnici" še prekleto prav prišlo. Plus tranzitni promet.

Z vodikom boš ta problem zelo težko rešil, nek delež fosilcev bo žal ostal še zelo dolgo, se bo pa poraba fosilnih goriv kljub temu drastično zmanjšala. Če za sebe trenutno ne vidiš variante da bi imel EV, še ne pomeni da bodo vsi okrog tebe razmišlajli enako, pa tudi ne pomeni da je tvoje trenutno prepričanje zacementirano za desetletja v naprej, počakaj da se tehnologija razvije, infrastruktura izboljša, produkti izboljšajo pa se zna to mnenje spremeniti.

Iz videa zgoraj (Avtomobilnost):
- V LJ je cena 20 €/kg, brez subvencioniranja cena ne bo šlo nižje.
- Električno vozilo prklopte in čakate 4h, da se vam napolne to pa priklopte in čakate 10 min in se odpelete

Saj je tudi za vodik navedel 10 min, kar je zelo dolgo, če moraš stati zraven črpalke. Lahko da je tak čas potreben za avtobus, ne vem.

J.McLane je 25. mar 2026 ob 09:33:07 izjavil:

Saj je tudi za vodik navedel 10 min, kar je zelo dolgo, če moraš stati zraven črpalke. Lahko da je tak čas potreben za avtobus, ne vem.

Jaz prei polnenju tanka z vodikom ne bi stal zraven.

Če gre kaj narobe, bo to zelo fajn eksplozija...

Mr.B je 25. mar 2026 ob 08:15:44 izjavil:

Vira od kod črpa nisem preveril..

Valuta je AUD. 5000 AUD je cca. 3000€.

So pa številke kar prave, glede na trenutne cene baterij.

billy je 25. mar 2026 ob 08:31:54 izjavil:

Fact je, da če bi želeli preit v celoti na EV osebne avtomobile, polnjenje "čez noč" ne bo možno za vse, tako da bo "5min polnjenje na polnilnici" še prekleto prav prišlo. Plus tranzitni promet.

Fact je, da bo trajalo še 20-30 let, da bodo vsi avtomobili na cesti električni. Povprečna starost avtomobila v EU je koliko, 12, 13 let?

Tudi, če od jutri naprej prodajajo samo še štromarje, bo časa za prilagoditve omrežja več kot dovolj.

Ne bodo vsi avti elektricni cez 30 let

Največja ironija vseh fosilnih goriv je, če jih prenehamo črpati, izgubimo:

- umetna gnojila
- helij
- žveplo
- amonijak
- plastika
- pa najbrž še kaj, toliko iz glave

Zdaj pa razmislite, na kaj vpliva pomanjakanje teh surovin...

Kar pomeni, da je treba izboljšati tehnologijo črpanja, sam danes že ob sami vrtini pokurijo cel kup ogljikovodikov.

Glede na dobičke teh podjetij in bogatenje poosameznikov, denarja očitno ne manjka...

bm1973 je 25. mar 2026 ob 11:31:52 izjavil:

Največja ironija vseh fosilnih goriv je, če jih prenehamo črpati, izgubimo:

- umetna gnojila
- helij
- žveplo
- amonijak
- plastika
- pa najbrž še kaj, toliko iz glave

Zdaj pa razmislite, na kaj vpliva pomanjakanje teh surovin...

- Za umetna gnojila potrebuješ dušik in vodik, dušika je kolikor hočeš v zraku, zeleni vodik se bo pa namesto za transport uporabljal v industriji kot je pridelava umetnih gnojil in drugo.
- Helij imaš nahajališča z višjimi koncentracijami, ampak ne pridejo do ekonomskega smisla, ker se zemeljskega plina predela toliko je helija dovolj, da zadosti povpraševanju
- Žveplo - non issue, žveplo se nahaja marsikje, včasih žvepla sploh nismo dobili od nafte, ker ga enostavno še niso izločali, sedaj so povsod zahteve po nizkem žveplu v gorivu in je to pač stranski produkt
- Amonijak, ista zgodba kot umetna gnojila
- Plastika - bolje za vse nas da jo je čim manj, imamo ogromno alternativ za embalažo, je dražje ampak danes jo kar noro za kaj vse se potrebuje plastiko.

Premik jasno ne more biti čez noč, tako kot so čez noč odrezali vse kar pride iz Hormuške ožine, ti procesi se bodo počasi spreminjali skozi desetletja.

Izgleda brutalno na tem renderju

bm1973 je 25. mar 2026 ob 11:31:52 izjavil:

Največja ironija vseh fosilnih goriv je, če jih prenehamo črpati, izgubimo:

- umetna gnojila
- helij
- žveplo
- amonijak
- plastika
- pa najbrž še kaj, toliko iz glave

Zdaj pa razmislite, na kaj vpliva pomanjakanje teh surovin...

Je pa hec, da če vodiku dodaš CO2, katerega črpaš iz ozračja lahko narediš sintetično nafto. Iz energije sonca pridelaš elektriko s katero pridobiš vodik iz vode. S pomočjo elektriko poganjaš stroje, da pridobiš CO2 iz ozračja in narediš sintetično nafto. Ko ta izgori nastane CO2 in voda. Krog je sklenjen ob tem pa nič CO2 ali vode ne dodajaš ali odvzemaš iz narave.

telexdell je 25. mar 2026 ob 13:18:10 izjavil:

Krog je sklenjen ob tem pa nič CO2 ali vode ne dodajaš ali odvzemaš iz narave.

Poskusi razmišljati tako: narava je porabila nekje dobre pol miljarde let, da je prišla do trenutnega ravnotežnega stanja z implementirano biokemijo. Mi zdaj nekaj pametujemo, da bi radi več in da znamo bolje ... ker nas je neka religija napumpala, da smo krona stvarstva in da si moramo naravo podrejat. Dvomim, da se bo to dobro končalo ...

pegasus je 25. mar 2026 ob 13:37:18 izjavil:

telexdell je 25. mar 2026 ob 13:18:10 izjavil:

Krog je sklenjen ob tem pa nič CO2 ali vode ne dodajaš ali odvzemaš iz narave.

Poskusi razmišljati tako: narava je porabila nekje dobre pol miljarde let, da je prišla do trenutnega ravnotežnega stanja z implementirano biokemijo. Mi zdaj nekaj pametujemo, da bi radi več in da znamo bolje ... ker nas je neka religija napumpala, da smo krona stvarstva in da si moramo naravo podrejat. Dvomim, da se bo to dobro končalo ...

Ravnotežno stanje, ne obstaja

codeMonkey je 25. mar 2026 ob 10:37:32 izjavil:

Gregor P je 25. mar 2026 ob 09:33:31 izjavil:

[
Da, za phantomski input se lahko strinjam, ampak zapisan je pa samo zato, ker pač obstaja scenarij, da bi lahko npr. kdo uporabil zaščito za zaslon ipd. in bi s tem povzročil težave pri dotiku. Tesla sama v aktualnem priročniku opozarja, da lahko zaščita zaslona povzroči "unintended inputs, delayed response" ali "unresponsiveness" zaslona na dotik. Pač le eden izmed scenarijev. Ne vem, zakaj si se sedaj ravno v tega vtaknil, ali pa v OTA.

Zato ker govorimo o varnosti, in ti si prisel s tem ven, kot eden od razlogov, da bi zaradi tega lahko bil ogrozen. In potem sem jaz cuden, ce ti nazaj odgovorim, da je to BS, ker gre "by design" za akcijo s potegom, ravno da to ni problem. Zamik ali neodzivnost pa tudi nista faktor. Pac nakladas nekaj. Pogovarjaj se z AI naprej, ce ti ni vsec.

Ne da ni meni všeč, tebi več kot očitno ni všeč. Vse kar ni intuitivno in nima fizične povratne informacije je problem, večkrat celo varnostni. Ne boš me prepričal, da je drsanje po zaslonu (ali celo auto-shift ipd.) bolje od neke fizične rešitve, kjer brez da bi pogledal veš kaj si naredil. In jaz tega v avtih pač nočem oz. čim manj. Razumem pa, da se ti osebno s tem ne strinjaš. Ni pa to strokovno mnenje.