Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Ob vsem hvaljenju kaj slovenci počnemo za avto. ind. bi pričakoval, da bi že naredili svoj el. avto. In zakaj ne?

umexteacher je 13. nov 2013 ob 16:09 izjavil:

Ob vsem hvaljenju kaj slovenci počnemo za avto. ind. bi pričakoval, da bi že naredili svoj el. avto. In zakaj ne?

Kje vidiš ti kakšno hvaljenje ( revoz?) ? Obstaja pa veliko manjših podjetij v SLO in s.p.-jev , ki delajo razne serijske dele za avt. industrijo, ki pridno delajo in se nimajo časa hvalisat po TV in se delat lepih.

PrimozR je 14. nov 2013 ob 23:53 izjavil:

Pro_moted je 14. nov 2013 ob 19:39 izjavil:

umexteacher je 13. nov 2013 ob 16:09 izjavil:

Ob vsem hvaljenju kaj slovenci počnemo za avto. ind. bi pričakoval, da bi že naredili svoj el. avto. In zakaj ne?

Kje vidiš ti kakšno hvaljenje ( revoz?) ? Obstaja pa veliko manjših podjetij v SLO in s.p.-jev , ki delajo razne serijske dele za avt. industrijo, ki pridno delajo in se nimajo časa hvalisat po TV in se delat lepih.

Ja, ker vse preveč z veseljem delajo po načrtih nemcev in pač delajo za minimalni zaslužek, namesto da bi se vlagalo v razvoj (ki sicer res stane na kratek rok), nato pa bi se lasten razvoj prodajalo dražje in se z njim lahko hvalilo.

Ko sem prebiral prispevke v tej temi, sem se spomnil na podoben spor med zagovorniki parnega stroja (ECE) in ICE mašin, dobro stoletje nazaj...
Eni tako, drugi tako. Pa se dandanes kdo še vozi naokoli s parnim strojem?

Prihajajo el.avti. Kakih 50 let prepozno, pa vendar.

Saj sta oba, Tesla in BMW i3 (vsak za svoj namen) čisto super, resda pa predvsem "svinjsko" predraga. Ne me basat, razen baterij je vse ostalo malenkost. Proizvodna cena elektromotorja (primerljive moči) je cca. 10% ICE.
Razvoj, aja? Kakšen? Predvsem seveda "svinjski" zaslužek.
Če je šlo v razvoj i3 kaj več kot par milijonov, katastrofa.
4 milijarde? Malo morgen.
...............
Ja, Slovenci smo sposobni narediti marsikaj. Žal pa smo v EU (čedalje bolj) le drugorazredni podizvajalci... Kje so časi, ko smo še bili dobesedno "in"?
Če prištejemo zraven še globalizacijo, smo tam, kjer smo. Pa kdo bo kaj delal, če pa vse naredijo drugje, za cca. desetino cene???

No, še vedno so svetle izjeme. Kar ponosen sem na naše zanesenjake, recimo ranga SeaWay, Pipistrel, .. če se omejim le na področje "vozil".
Da bo jasno, Slovenci smo naredili že kar nekaj (seveda prototipnih) el. vozil v preteklosti. Se kdo spomni npr. projekta mariborske univerze? Na osnovi Fiat Uno, takrat še z Pb akumulatorji..?

Narediti uporaben el. avto danes je pravzaprav mala malca. Ob znanju (ki ga imamo tudi pri nas) je to malenkost. Manjka pa gonilna sila, kapital in predvsem pravi zanesenjak. Tesla bi bil lahko tudi naš, če bi se našel "ta pravi"..
Kar se tiče el. avtov, je vse jasno. "Čaka" se še generalna inovacija na področju skladiščenja el.en, potem je zadeva rešena. Menda je vsaj večini jasno glede nespornih prednosti el.avtov nasproti ICE "dinozavrov"?

Tudi naši privatniki so sposobni marsikaj, npr.: www.enstroj.si - elektromotor vrhunskih karakteristik, idealen za pogon koles el.avta. Da ne govorim o proizvajalcih elektronskih sklopov.. Ah ja..

LP

Ko smo že ravno pri slovenskih prototipih

http://www.avtovizije.com/aindex.php?op...

A tale citat naj bi bil zanimiv/presenetljiv? Ne veš kako se obnaša kompozit. oz. plastika?

Maestral lej, cel kup denarja je lahko šel v razvoj pravilne dolžine vlaken, pravilnega materiala vlaken in pravilnega materiala matrice (polimera), da se uporablja tole tlačno preoblikovanje za CFRP šasijo. Pri matrici recimo moraš upoštevati, da se pravilno veže z ojačitvenimi vlakni (da dobiš trdnost), da je sama dovolj trdna, da se na pravi temepraturi pravilno zmehča, da ima dovolj dolgo življenjsko dobo, itd. itd.

Vse to zdaj že vedo in izdelava še enega avtomobila z enako tehnologijo bo bistveno cenejša, ker ne bo potrebno še enkrat raziskovati.

Svinjski zaslužek pri avtomobilih višjega razreda je pa mogoče opaziti na daleč, ja. Ker kolesa ima enaka, vrata se prav tako odpirajo, itd. V bistvu je pa razvoj popolnoma drugačen (neodvisno vzmetenje je bistveno dražje, od recimo semi-trailing arma, multilink je dražji od McPhearsona, imaš še double wishbone, zadeve se zakomplicirajo, ko želiš to zapakirati tako, da zasede čim manj prostora (da ne izgubiš prtljažnega volumna), če imaš kratke linke imaš velike rotacije in/ali obremenitve, torej morajo biti puše pravilno dimenzionirane ter skonstruirane, itd. Obenem imaš pa izbiro plastike, kjer granulat na kg stane 1 do 5 € za poceni plastiko ter 10 do 15 € za malce bolj kvalitetno. Razlika v življenjski dobi je pa lahko 5 let. Pri ~400 kg plastike v povprečnem avtu je jasno, da v avto za 15 jurjev ne boš dajal dražjih materialov, v avto za 50 jurjev pa.

Dandanes se višja cena navadno upraviči s prekleto dobrim razlogom. Konkurenca je enostavno prevelika, ime pa tudi ni več vredno toliko več.

Kar se tiče Slovenske Tesle, tukaj enostavno ni proizvodnih obratov in birokratskih pogojev, ki bi omogočali zagon nove avtomobilske tovarne. Pa kapitala ni, tujci pa itak ne bodo tišali k nam, saj niso nori. Zanesenjaki verjetno so, glaven problem je kapital (in birokracija), kar sicer velja za praktično vso industrijo pri nas.

Jaz bi po modelarsko vzel v roke stekleno tkanino in epoxy ter malo pokrpal. Potem pa kit in šmerglat, podobno kot pri plehu. Na koncu malo barve, pa je ganc vi noj.

Mislim, a sedaj je težava ker se neko podjetje trudi razvijati materijale oz. potrebno tehnologijo v ozadju?!?

PrimozR je 16. nov 2013 ob 04:04 izjavil:

TESKAn je 16. nov 2013 ob 00:06 izjavil:

Kaj torej naredi lastnik i3, ko poškoduje del avtomobila, ki je iz kompozitnega materiala? Kliče ne BMW?

Kaj pa naredi danes lastnik BMW 3, ko poškoduje del avtomobila? Ja pelje k kleparju. Samo da se bo ta klepar moral, če bo hotel popravljat BMWje, naučit popravljat kompozitne materiale.

Hja, fora je, da pleh odrežeš in zavariš na šasijo nov bok avta (to se dejansko dela), podobno popravljanje kompozita pa načeloma ni najbolj idealno... Fino je, da se vlakna malce prepletajo, sicer imaš 'režo', kjer zadevo skupaj dri samo matrica, ki daje oporo ojačitvenemu materialu (ključna beseda tukaj je ojačitveni).

Ni idealno. Če ne drugače, se bo pa pač zamenjalo školjko :D

Poglej si naslednji video:

Del, ki se začne ~14:30. Če lahko popravijo CF šasijo Lamborghinija, se za i3 ni za bat.

To pa ni pošteno:
http://gas2.org/2013/11/16/texas-issues...
ps. Gzibret, če boš presodil, da to spada v rumeni tisk, lahko po mili volji zbrišeš.

CFPR = Carbon-fiber-reinforced polymer = polimer,ali plastika ojačana s karbonskimi vlakni.

V preteklosti se je uporabljala nylon in glass reinforced plastika na vozilih pa temu nobeden ni posvečal pretirane pozornosti.

Večja uporaba plastike v vozilu je kvečjemu prihodnost.

Vse razen osnov šasije bo iz plastike.

Še mašina, če bi se le dalo. Nekaj takih patetičnih poizkusov s plastičnimi pokrovi ventilov je že bilo, obnesli so se pa tako, da je curelo na vse strani.

Praktično vse kar se da. Tudi žarometi so danes plastični, kmalu bodo še šipe.

Samo verjetno, če v prihodnosti ne bomo več tako čustveno navezani na vozila (ker nas bodo vozila sama oz. bodo na splošno del javnega prevoza, ki ga bo upravljal nek centralni sistem in se bodo odslužena vozila sproti menjavala), se jih bo redno recikliralo in ima potem plastika spet prednost.

Kovine imajo še vedno svoje mesto, glavni problem za to pa je življenjska doba polimerov

Trabanti so imeli plastično karoserijo že pred 55 leti. In povprečna življenjska doba trabija je bila, kot pravijo, 28 let. Za avto več kot dovolj. Ali pa recimo čolni in jadrnice - tudi tam plastika vlada že kakšnih 50 let. In še cel kup primerov je. Nihče ne pravi, da je plastika čudežen material, ali da bo izpodrinila kovino čisto povsod, je pa dejstvo, da se bo raba plastike samo še širila, na račun kovin.

O.

PrimozR je 17. nov 2013 ob 17:03 izjavil:

Gregor P je 17. nov 2013 ob 15:04 izjavil:

Samo verjetno, če v prihodnosti ne bomo več tako čustveno navezani na vozila (ker nas bodo vozila sama oz. bodo na splošno del javnega prevoza, ki ga bo upravljal nek centralni sistem in se bodo odslužena vozila sproti menjavala), se jih bo redno recikliralo in ima potem plastika spet prednost.

CFRP tako-tako, ker je reciklaža vlaken izredno problematična. Ravno zato se je iznašlo CFRP, da imaš kam reciklirati steklena in ogljikova vlakna, ki se uporabljajo v tkaninah.

Okapi je 17. nov 2013 ob 15:59 izjavil:

Kovine imajo še vedno svoje mesto, glavni problem za to pa je življenjska doba polimerov

Trabanti so imeli plastično karoserijo že pred 55 leti. In povprečna življenjska doba trabija je bila, kot pravijo, 28 let. Za avto več kot dovolj. Ali pa recimo čolni in jadrnice - tudi tam plastika vlada že kakšnih 50 let. In še cel kup primerov je. Nihče ne pravi, da je plastika čudežen material, ali da bo izpodrinila kovino čisto povsod, je pa dejstvo, da se bo raba plastike samo še širila, na račun kovin.

O.

Karoserijo. Kaj pa šasijo? Pa kakšni so ti plastični čolni po par 10 letih? Plusi tukaj pač odtehtajo minuse, ker bi bilo narediti jekleno banjico dolžine 5 metrov, ki bi plavala in ki je ne bi bilo treba vzdrževati, praktično nemogoče.

Coln iz poliestra? Drzi 40-50 let bp. Valda je pa odvisno kaj pocnes z njim. Ce ga zaletavas v skale pac drzi sam do taprve obale.

V veliko-serijskih avtomobilih še nekaj časa ne bo karbonskih vlaken.

PrimozR je 17. nov 2013 ob 15:00 izjavil:

Ma, plastika ni tako čudežen material, kot se ti zdi. Kovina je večna, plastika ni (beri: kovinski most, čeprav ga je treba vzdrževati, lahko stoji v nedogled, plastični bi se porušil v nekaj (10) letih). Pred nekimi 40 leti se je mislilo, da je plastika material prihodnosti, pa se je izkazalo, da temu ni tako. Kovine imajo še vedno svoje mesto, glavni problem za to pa je življenjska doba polimerov (bistveno slabše se od kovin odzivajo na vlažnost in UV obsevanje, ki spreminja materialne lastnosti), fundamentalna problema sta pa lezenje in relaksacija. Viscoplasticity @ Wikipedia

Še vedno pa je asvalt na mostu iz bitumna + filler in ne iz kovine.

Kovinski mostovi potrebujejo ogromno vzdrževanja samo zaradi preprečevanja korozije, pri plastiki to odpade.

konec koncev delamo mostove tudi iz lesa, in ni problem menjati, pa je les močno slabši material

Raje naj razmislijo, kako lahko 3D tiskane dele uporabijo.

Ja, ker 3D tiskanje je najcenejši način za velikoserijsko izdelavo česarkoli.

O.

Okapi je 18. nov 2013 ob 08:04 izjavil:

Raje naj razmislijo, kako lahko 3D tiskane dele uporabijo.

Ja, ker 3D tiskanje je najcenejši način za velikoserijsko izdelavo česarkoli.

O.

3D tiskanje niti za maloserijsko proizvodnjo ni ekonomično. Za prototipe ja, potem pa je konec zgodbe.

Nepismenim ne pomagajo niti slikovni podnapisi.

Jaz sem videl eno Ampero v BTCju prejšnji teden. (sem hitro vprašal mojo punco, kje ima avto auspuh:D)

jebiveter2 je 18. nov 2013 ob 01:43 izjavil:

PrimozR je 17. nov 2013 ob 15:00 izjavil:

Ma, plastika ni tako čudežen material, kot se ti zdi. Kovina je večna, plastika ni (beri: kovinski most, čeprav ga je treba vzdrževati, lahko stoji v nedogled, plastični bi se porušil v nekaj (10) letih). Pred nekimi 40 leti se je mislilo, da je plastika material prihodnosti, pa se je izkazalo, da temu ni tako. Kovine imajo še vedno svoje mesto, glavni problem za to pa je življenjska doba polimerov (bistveno slabše se od kovin odzivajo na vlažnost in UV obsevanje, ki spreminja materialne lastnosti), fundamentalna problema sta pa lezenje in relaksacija. Viscoplasticity @ Wikipedia

Še vedno pa je asvalt na mostu iz bitumna + filler in ne iz kovine.

Kovinski mostovi potrebujejo ogromno vzdrževanja samo zaradi preprečevanja korozije, pri plastiki to odpade.

konec koncev delamo mostove tudi iz lesa, in ni problem menjati, pa je les močno slabši material

A asfalt je konstrukcijski element, od katerega je odvisna nosilnost? Kot rečeno, polimernega mostu _ne_ _bo_. Razen če ti je kul, da ti po nekaj letih most počasi zleze v dolino. Ja, kovine imajo 'problem' vzdrževanja, ampak se zato ne napijejo vlage (kot polimeri), kar bi jim zmanjšalo mehanske lastnosti, obenem pa niso občutljive na UV sevanje, ki povzroča staranje. Tisto barvanje je tako zanemarljivo. Razen če bi ti bilo kul vsakih 5 let postavljati nov most, recimo Golden Gate.

Grey je 18. nov 2013 ob 07:45 izjavil:

Nehajo naj komplicirat s kompoziti, ker so nepopravljivi. Ko del poči, ga je potrebno zamenjat. Dokler nekdo ne iznajde tekočega traka za izdelavo kompozitnih delov, bo le to del Formule 1 in letal. Za avtomobile navadne raje je to predrago in prepočasno. Raje naj razmislijo, kako lahko 3D tiskane dele uporabijo. Avto naj ima kletko cevno, švasano, kot jo imajo rally avtomobili, podvozje naj bo aluminijasto (ali kaka druga lahka kovina) ter ves ostali kič iz 3D tiskanih delov. Tako se maso zbije popolnoma na nulo in dodatno pridobi na avtonomiji avtomobila. Poleg tega pa se zaradi avtomatizacije proizvodnje zbije strošek izdelave na ničlo.

Točno o tem se pogovarjamo, i3 ima šasijo narejeno na tekočem traku.
Aja, cevna šasija? You serious? Danes je v avtomobilu važno, da imaš nekaj uporabnega prostora. V tekmovalne namene se cevi uporalja, ker jih je enostavno odrezati, kriviti in variti. Resnejši športi imajo pa varnostno celico karbonsko, narejeno 'bespoke', ne malo levo-desno našvasano iz cevi.

WarpedGone je 18. nov 2013 ob 10:42 izjavil:

Po Ljublani se fura bel Tesla Model S s črno streho. Trenutno ima še preizkušnjo.
They are coming.

Kakšna preizkušnja (kraj)? Kot rečeno, Bernard (lastnik Flycoma, prvotni lastnik G-Kabla IIRC) je prodal Roadsterja in kupil dva Model S. Vsaj eden je bel.

A asfalt je konstrukcijski element, od katerega je odvisna nosilnost? Kot rečeno, polimernega mostu _ne_ _bo_. Razen če ti je kul, da ti po nekaj letih most počasi zleze v dolino. Ja, kovine imajo 'problem' vzdrževanja, ampak se zato ne napijejo vlage (kot polimeri), kar bi jim zmanjšalo mehanske lastnosti, obenem pa niso občutljive na UV sevanje, ki povzroča staranje. Tisto barvanje je tako zanemarljivo. Razen če bi ti bilo kul vsakih 5 let postavljati nov most, recimo Golden Gate.

Asfalt ni konstrukcijski element, samo je tam z razlogom in njega menjava ni nekaj posebnega in je celo ... pričakovana.

Če most zdrži 10 let in se ga po tem času v celoti reciklira je to en izmed najmanjših problemov. Zaščito pred UV smo pa pogruntali že več 10 let nazaj.

Konec koncev so alkatenke iz... plastike, pa nosijo vodo. In se noben ne jebe pola % zaradi tega.

Kot da je tak neverjetnen problem naredit plastični most ki bi zdržal te neugodnosti, te zadeve se že delajo in niso nič posebnega.
Sej maš tudi gume na avtu iz polimerov, pa se ne jokaš ko jih je treba vsake par let menjati.

http://www.plasticseurope.org/informati...

Warped bi rekel: They are coming.

http://green.autoblog.com/2013/11/19/bm...

Production facilities have been sized to support a rate of 40,000 vehicles per year.

Optimisti, ni kej.