Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Ker naj bila bila zadeva super športnik. Takih se ne vozi, kot bi šel k maši.

Drugič dosegi so varljiva reč, enako kot porabe rižotarjev. Eno je test v laboratoriju v kontroliranih razmerah, čim bližje idealnim, drugo pa kruta realnost. Tako, da doseg v realnosti brez nadaljnega lahko skrčiš minimalno za 1/3 raje pa kar za 1/2.

ne rabjo se lagat, lahko samo zamolčijo kak bistven del podatka - naprimer okoliščine za doseg take porabe. Mogoče je bil pa reklamni prispevek, glede na to, da so postaranega James bonda fural. Verjetno je celo slabo narejena reklama, ker za dobro, bi se kaka novodobna Ursula Anders not vozila ;) Zato z lahkoto menim, da prispevek ni realen.

Za koliko bi se pa povečala pretočnost če bi omejitev hitrosti dvignili za 10 km/h v naselju, in 20 km/h izven naselja - na obvoznici?

Project Better Place
Project Better Place - Video (z metodo ostrega pogleda lahko ugotovite, da je avto v animaciji Renault Laguna II)
Kar ni slučaj, ker It's official! Project Better Place, Renault signs deal to bring electric cars to Israel

Moje osebno mnenje je, da lahko tole fino pripomore k širši proizvodnji elekrtičnih avtomobilov in hitrejšemu razvoju baterij večjega formata, na daljši rok pa ne bo preživelo. Čez 50 let tega ne bo več.

Odkod taka optimistična misel?

S solarnimi paneli pri proizvodnji elektrike za javno omrežje nimaš kaj praskati. Enako ali še malo bolj zanič vir kot vetrnice, s stališča velikih omrežij. Za take "vire" rabiš zadaj konkreten vir (TE ali JE), ki to zmedo, ki jo povzročajo v elektroenergetskih sistemih, vsaj približno krotijo .

Glavni problem zakaj je izkoristek "alternativnih" virov v realnosti enak 0 ali so še večkrat le potrošniki energije, ne pa vir, je to, da taki "viri" niso stalni, njihova zmogljivost se menja povsem naključno in nepredvidljivo. Taka nihanja je potrebno pokriti z drugimi viri, ali pa tvegaš drag in neprijeten razpad elektroenergetskega sistema. Tega si nihče ne želi.

To prilagajanje pomeni izgube, ki v praksi povsem izničijo vse kar v redkih svetlih trenutkih taki alternativni viri celo spumpajo iz sebe. JE in TE sta edini izbiri. Solar in Wind je žal uporaben samo za primere otočnega obratovanja, kjer bi povezava z velikimi omrežji iz nekega razloga (tehnični in/ali ekonomski) ni mogoča.

Ej, ful hvala za tole, WarpedOne. A te lahko citiram naokoli?

Po tem ko sem preletel pdf se mi zdijo številke smiselne, ampak ker sem zdajle zakopan v drugo delo itak nisem sposoben vsega še enrkat zmnožit in preverit, bom se pa potrudil proti večeru.

Ja, remontov se zavedam ampak nimam občutka kašen delež bi bil primeren - 10% časa? To pomeni le da namesto 40.000 na leto gremo na 30.000 na leto, kar je še vseeno precej. Konec koncev, tut če sem usekal z faktor 10 - to še vseeno pomeni da se lahk 100.000 ljudi fura po 2 uri na dan vsak dan brez ene dodatne elektrarne.

Nism posebu omenu ampak da bi stvar delala bi dejansko potrebovali intelegenten režim polnjenja. Ne da začne takoj filat ko vštekaš, ampak da dovoliš da začne filat mal kasnej - ko se omrežje tako odloči. Recimo, da bi blo nekak tko, da če se avto sicer lahk nafila v 4ih urah, ti omrežje garantira le, da se bo nafilalo v 6ih urah.

Azrael:
>> 1. So elektrarne, ki obratujejo zelo malo v celem letu (npr. Brestanica) - samo za kritje konic.

Razlog za to pa je? Niso sposobne delat nonstop (razen remontov) ali ni potrebe da delajo nonstop, ker jih ponoči pač ne potrebujemo? Kar je točno moja poanta.

>> 2. So elektrarne, ki so predimenzionirane, to so mnoge HE - njihova akumulacija in predvsem dotok vode ne omogoča obratovanja na 100% 24/7.
>> Nekatere tako le nekaj dni na leto zmorejo 100% moči (HE Zasip 7MW inštalirane moči), v povprečju pa pod 50%. HE dodatno koljejo sušna obdobja,
>> ko enostavno ni vode (niso samo Dravi), ob padavinah, pa viška vode tudi ne morejo shraniti zaradi premajhnih akumulacij.

Torej so zagonili težke denarje, da so postavli objekt, ki ga niti ne moremo do konca izkoristit. Koga nataknemo na kol?

>> 3. Verjetno so v tej bilanci štete tudi elektrarne v industrijskih objektih. Nekatere obratujejo zelo malo ali nič. Npr. na Jesenicah je do začetka leta 2004
>> obratovala parna elektrarna. Inštalirana moč obeh generatorjev preko 6MW, en generator zaradi uničene turbine ni obratoval že nekaj let, drugi samo
>> občasno, saj je bilo njegovo obratovanje predrago. Parna elektrarna je namreč že precej let služila le kot približek toplarne in je bilo obratovanje
>> generatorja v takem načinu dražje, kot proizvedena energija. Plus to, da je bila oprema stara skoraj 60 let in je bilo okvar ogromno, saj se je v preteklosti
>> šparalo pri vzdrževanju. Propadle industrije pa je v tej državi še ogromno.

Če pogledaš skupno cifro je to VEČ KOT TRETJINA DEJANSKE MOČI. Urad za statistiko "dejansko moč" definira kot:

Dejanska moč je moč, s katero lahko elektrarna obratuje daljši čas.

Torej je ta daljši čas v tem primeru "po dnevi", ponoči pa počiva in zbira moči?

>> Pod črto. Torej kaj se dogaja ob zmanjšani porabi? Pripirajo majhne vire, da potem približno zmorejo pokrivanje konične porabe. Tu notri že dolgo ni
>> nobene rezerve, ki bi jo lahko izkoristil. Žal tako je. Sistem je že sedaj preobremenjen.

Torej trdiš, da HE ponoči šparajo vodo in filajo jezove, da jih lahko potem čez dan na polno ganjajo in to definirajo kot dejansko moč? Zgoraj sm dobill drugačen odgovor - da HE ugašajo zato ker ni tolikšne porabe in jih je lažje ustavit kot pa termoelektrarne.

>> Z elektriko je tako, da jo, vsaj večino, moraš porabiti isti trenutek kot jo proizvedeš, akumulatorji so vsi še zelo kilavi, pa naj gre za mehanske ali kemijske. Tako, da je tisti odgovor na vprašanje koliko izgubimo ob ob zmanjšani porabi ponoči? Nič.

Vem, da je z elektriko tako, zato pa pravim da je potreben monitoring polnjenja. Ko sistem vidi da ma proste kapacitete, namesto da bi ustavil HE in puščal vodo mimo jezu, raje vklopi filanje baterij, ki v tistem momentu čakajo.

>> Če bi imeli viške energije, bi jo lahko izvažali, ampak jo moramo še uvažati.

Električno energijo bi izvažal ponoči, ko tudi drugi elektrarne ustavlajo? Falil si poanto.

Povsem razumem, da se remonti morajo izvajat, tudi povsem razumem da določene stvari laufajo precej sporadično in enostavno ne moreš pridit na 100% ampak poglej številko - kar 40% naj bi šlo tako "mimo"? Kar 52% pri HE, 51% pri TE na rjavi premog in 31% pri TE na lignit? Če nam uspe SAMO prepolovit SAMO TE 'izgube' to pomeni kakih 3000 GWh kar zadošča za 300.000 voznikov s po 40.000 na leto. Številka "v luftu" je enostavno previsoka oz. delež je enostavno prevelik, da bi ga lahko v celoti pripisal zaustavljenim "7MW industrijskim elektrarnam", pomanjkanju vode in takim zadevam.

Edit:
Sicer pa, če je to kar trdiš 100% res in tudi ponoči nimamo nobenih razpoložljivih kapacitet, čemu potem gradimo novo akumulacijsko elektrarno, ki bo s pomočjo električnih črpalk ponoči vodo pumpala v zbiralno jezero, po dnevi pa jo spuščala skozi turbino? Bomo tudi to energijo ponoči uvažali?

>Torej so zagonili težke denarje, da so postavli objekt, ki ga niti ne moremo do konca izkoristit.

V elektrarnah je pogosto oprema predimenzioniran - ziher je ziher. Tudi JE ima precej močnejši generator, kot ga lahko izkoristi. Starejši objekt - več je rezerve. Kjer je več strojev (HE), redko vsi delujejo istočasno, saj navadno ni dovolj vode.

Že omenjena HE Zasip ima 2 stroja, praktično pa lahko izkoristi samo enega. So bili pri KID nori? Ne, samo elektrarna je z enim strojem dobavljala dovolj energije za celo takratno železarno na Jesenicah in KID je želela biti neodvisna od državnih elektrarn, sploh potem, ko je strela poškodovala prvi generator in so bili primorani kupovati času popravila dražjo "državno" elektriko.

Tako pride do tiste tretjine razlike.

>Torej je ta daljši čas v tem primeru "po dnevi", ponoči pa počiva in zbira moči?

OK, lahko tudi tako imenuješ filanje akumulacije. Zbiranje moči, da bo na razpolago ob konicah. Nič ti ne nuca, če zmore energetski sistem npr. pri 24/7 obratovanju 65 % inštalirane moči, ko imaš porabe 50% te moči in enako ob konicah, ko hočeš iz njega 110%. Proizvodnja ni statična, ampak zelo dinamična, se mora prilagajati trenutni porabi. Drugi stroj je bil rezerva za primer okvare prvega.

>Torej trdiš, da HE ponoči šparajo vodo in filajo jezove, da jih lahko potem čez dan na polno ganjajo in to definirajo kot dejansko moč? Zgoraj sm dobill drugačen odgovor - da HE ugašajo zato ker ni tolikšne porabe in jih je lažje ustavit kot pa termoelektrarne

Problem so nihanja porabe. Te lahko samo krotiš z viri, ki jim moč lahko hitro spreminjaš. Če nebi spreminjal proizvodnje, bi bil sistem neuporaben za večino porabnikov.

Prenizke napetosti in frekvence ob velikih obremenitvah, in previsoke napetosti in frekvence ob premajhni obremenitvi. Ob tem sem zanemarim dejstvo, da sprememba frekvence omrežja (deklarirana v EU je 50Hz) večja od 0.5Hz (v + ali-) povzroči razpad sistema, saj frekvenčne zaščite začnejo izklapljati omrežje.

TE in JE so za hitre spremembe moči neprimerne, saj rabijo tudi par dni za zagon in zaustavitev in so tako neuporabne. Težavo predstavljajo raztezanje in krčenje materiala in pri hitrih spremembah se tvega uničenje parnih turbin (lahko zariba) in parnih kotlov (tudi reaktor JE je neke sorte parni kotel). Tam, se morajoi vse vse spremembe moči, če ne gre za kaj hudega, delati počasi in z občutkom ali pa se tvega resne okvare opreme.

Nasprotje tega so HE in plinska elektrarna (plinska zaradi plinskih turbin). Pri njih je možno hitro spreminjanje moči. (če je na razpolago dovolj vode). Če vode nisi ponoči prišparal imaš težave. Obratovanje PE Brestanica je izjemno drago in dela samo ko res ne gre drugače ali pa bi JE nujno rabila energijo v primeru resne okvare v elektrarni in na daljnovodih.

>Dejanska moč je moč, s katero lahko elektrarna obratuje daljši čas.

Verjetno si sam opazil, da je ta izjava take raztegljive sorte. Običajno se pri tem gleda na moč na pragu elektrarne, ki je določena iz same konstrukcije elektrarne. Ali bo elektrarna tako moč res zmogla, je odvisno od vode (HE) in predvsem v kakšnem stanju elektrarna je. Akumulacije se zapolnijo z muljem in je potem v njih toliko manj vode, cevi v uparjalniku JE in parnih kotlov popuščasjo in jih je treba začepiti, turbine se obrabljajo itd. Vse zmanjšuje moč, ki jo elektrarna zmore.

Moraš vedeti še kako je z uvozom energije. Podobna zgodba, kot nakazila med bankami. Na cesth ni zato polno kombijev, ki bi prevažali denar med bankami, ni potrebe. Bilanca se izravna. V elektroenergetskih sistemih so namesto kombijev števci.

Če mirujejo, energija ne teče v nobeno smer. Če teče, se točno ve v kateri sistem, kdo prodaja in kdo uvaža.

Uvozi so pa spet dveh sort

- dogovorjeni (mi vam tapata dan od te do te ure toliko, vi nam tapata dan od te do te ure toliko). Porabe se vsaj približno lahko predvidi v naprej (ocena porabe glede na vremenske pogoje in stanje remontov), in.

izredni (okvare, nepričakovana velika poraba itd). Ta enegija je salamensko draga, saj so jo morali nekje dobiti, v preobremenjenih sistemih je to težko ali kar nemogoče in potem se kaj sesuje zaradi preobremenitev.

Ampak na koncu se vse skupaj sešteje in potem se vidi koliko kdo plača. Če si neto uvoznik boš moral plačati elektrarne v drugi državi, saj so delale zate.

>Koga nataknemo na kol?

Koga linčati? Hja kar precej jih imaš na razpolago, od zelenih, do prepametnih politikov s trajnostnim razvojem in delno tudi privatizacija elektroenergetskih sistemov, saj če zlahka lahko prodajaš to kar imaš in pri tem mastno sluziš. zakaj bi investiral v več?

Ali hidroelektrarne ponoči stojijo, ker filajo akumulacijska jezera ali zato, ker ni potrebe po energiji in jih je laže ustavit kot pa TE al pa JE? Zanimata me približna deleža obeh razlogov, ker sigurno sta prisotna oba.
Odvisno od letnega časa.

TE pa dosegajo komaj 49% (rjavi premog) oz. 70% (lignit). So turbine res tako predimenzionirane oz. elektrarne 'neuravnovešeno' zgrajene? Turbina 2x močnejša kot kotli? So remonti res tako zelo pogosti? Da stvar polovico časa sploh ne dela?
Kakšen blok izklopijo za dalj časa, ker ga ne potrebujejo oz. se izvajajo dela na njem. (tut kotel je treba kdaj pa kdaj pogledat, pa saje 'spucat')

Enostavno ne morem pogoltnit da ob komaj 60% izkoriščeni delovni moči ni NIKOLI nobenega MW frej in bi za vsak el. avto posebej morali kar naenkrat uvažat elektriko oz. gradit nove elektrarne. Ja, slej ko prej jih bo treba - tako al pa tako ampak rezerve sigurno obstajajo.
Si že kdaj slišal, da se celoten sistem prilagaja obremenitvam? Sicer je meni malo pomembna effektivna vrednost delovne moči, če imaš na trenutke obremenitev, ki zahteva 20% več, kot je konična moč vseh elektrarn, zato pa je vs sistem PREdimenzioniran. Če boš filal ponoči, pa s tem ne boš naredil nič posebnega, vsaj dokler se ne (pozimi) izkoristi odpadna toplota vseh toplotnih elektrarn. (Tudi iz NEK bi se dalo izkoristiti, temperature vode iz kondenzatorja pa ima bolj malo veze)

EDIT: Topolotne elektrarne

Gre najbolj za filanje akumulacije, da je energija za konice

Bistveno manjša poraba popoldne in ponoči že dolgo ni več pravilo, v mrzlih zimah to vsekakor ne velja (ogrevanje), tudi industrija npr Acroni (elektropeč) precej dela ponoči, ker podnevi energije enostavno ni dovolj. Za druge velike odjemalce velja podobno. Poraba je manjša kot dopoldne, vsekakor, vendar ne tako zelo kot 20 in več let nazaj, ko so marsikje ponoči crkavale naprave zaradi previsokih napetosti.

V glavnem elektro poskuša razporediti porabo čimbolj enakomerno (zato so tudi ukinili popoldansko nizko tarifo). Koliko mu uspeva, je drugo, delajo pa na tem.

Situacija je podoba naslednji: Imaš potoček in MHE, ki zmore 1kW, to je 24kWh na dan. Tudi, če porabiš samo 20kWh na dan, ti taka elektrarnica ne bo mogla kriti vseh potreb po energiji. Če vklopiš 2kW porabnik je tvoj vir prešibak, ko pa ti brli ena 100W žarnica, pa predimenzioniran. Pri velikih elektroenergetskih omrežjih je situacija podobna.

Elektrike na zalogo ne moreš proizvajati (pustimo pri strani črpalni elektrarni Avče in Završnica) in tako pride do paradoksa nizke izkoriščenosti inštalirane moči in istočasne ga preobremenjevanja le te.

Glede tiste avtomartike, ki bi vklapljala ob viških energije, to obstaja že dolgo. Že v SFRJ je bilo možno. Samo ni se prijelo, saj je bolj udobno in praktično vedeti, da bo poceni štrom od te do te ure, kot pa čakati, da bo tista škatla vklopila poceni štrom ali pa tudi ne in nikoli vedeti za koliko časa.

Še to naj pripišem, ko je bila nizka tarifa tudi popoldne, je malo pred ukinitvijo te tarife, bila v tem času poraba energije večja kot dopoldne.

Le zakaj? Industrija poskuša delati 24/7 (v kapitalizmu se ne dela samo od 6 do 14 ure), v gospodinjstvih pa so v tem času veselo žgali štrom (štedilniki, pralni, pomivalni in drugi stroji, bojlerji itd), saj je bil cenejši in pri takih velikih porabnikih se že nekaj pozna.

El. porabnikov v gospodinjstvih je tudi vsako leto več. Saj en tak stroj na moč omrežja ni omembe vreden, ampak, ko jih ima vsako gospodinjstvo, se naberejo ogromne cifre.

Glede vzdrževanja elektrarn. Brez njega ne gre. Ne moreš samo terati, sistemi so tako kompleksni, da če zanemariš vzdrževanje, elektrarno bolje, če kar podreš ali spremeniš v muzej. Oprema je obupno občutljiva.

Najbolje imajo glede tega pošlihtano v JE. TE in HE, pa ob skoraj unikatnih strojih, ki jih večina obratuje že daleč čez vse zamišljene okvire njihove življenske dobe, vzdrževanje vzame čas. Včasih tudi par mesecev, ampak potem je s takim strojem spet nekaj let bolj ali manj mir.

Ker je malo višje debata o tem, koliko energije imamo/nimamo na voljo v Sloveniji, bom tukaj prlilimal eno zanimivo branje. So pa podatki že majčkeno zastareli, ker je par projektov že sprememjenih, ukinjenih ali zamaknjenih za nekaj let.
klik
Pa še stanje v našem prenosnem omrežju v živo.

>> tak na uč bi rekel da si ti falil.

Jup, men tut tko zgleda.

1. Verjel sem, da uradni podatki na uradnem državnem portalu držijo vodo.
2. Verjel sem da, če ma elektrarna "dejansko moč" 100MW s katero lahko deluje dalj časa, da to pomeni da lahko res dalj časa deluje s to močjo.

Izkazalo se je, da nič od tega ni res. Naše elektrarne s svetlo izjemo jederske elektrarne Krško, so totalno v k*rcu. Ko me prime, poiščem še podatke za izkoriščenost elektrarn po Evropi. Da tem našim socialističnim dosežkom postavimo ogledalo...

Edit:

pa raje kot 250w/km bi jaz rekel 500 w/km. pa še to se mi zdi malo (morda celo 1kw/km). (če imaš 25kw motor, in se voziš povprečno 100km/h pride 250 w/km. vendar pa dvomim tako o tako nizki moči kot o tako visokem povprečnem km/h. eno so prototipi, drugo je real-uporaba)

Najprej, govorimo o Wh/km in ne o W/km -to nima nobenga smisla.

Drugo, ja - če za konstantnih 100km/h potrebuješ 25kW moči, ti da to 250Wh porabljene energije na prevožen kilometer.
Ti bi reku 500Wh/km torej maš avto ki nuca 50kW da gre konstantnih 100km/h? Al pa še raje 1kWh/km torej maš avto ki nuca 100kW, da gre 100km/h? Če vržeš oko na www.najdi.si/avtomobili boš ugotovil, da je avto z največjo močjo 50kW sposoben dosečt okrog 150 km/h. Ponavadi so še menjalniki tako nastavljeni, da se poudari pospeševanje in se največja hitrost ne doseže več pri največji moči motorja (obrati narastejo čez navečjo moč). Pri počasnejši vožnji je potrebna moč in s tem poraba energije bistveno manjša.

S kakšnimi avtobusi se ti furaš okrog da nucaš 100kW za 100km/h oz. 1kWh/km?

Hm, glede na to da so tej avtomobili precej lahki in aerodinamični, bi za relacijske vožnje mogl bit 250wh/km najbrž vrh glave dovolj. Nič hudga če se voziš manj, ker je itak bolj ugodno za porabo (z višjo hitrostjo energija ne narašča linearno)

WarpedOne: pa si pomislil da stoji mogoce zato, ker bi se drugace ljudje zadusili?

Očitno po svetu vendrale vlada optimizem.
Denmark signs deal to implement Israel's electric car project

Si upamo tudi mi?

boeing, mislim da so tvoje skrbi odveč. rečeno je bilo, da botruje malemu številu tovornjakov na žaleznici samo cena, in nič drugega. kar se mi zdi seveda še najbolj logično; en avtoprevoznik ne bo iskal dragega prevoza, temveč najcenejšega.

Jah, kuj železo, dokler je vroče. Glede na trenutno stanje v medijih (histerično zaradi par molekul co2ja) je smiselno pokazat kak "zelen" izdelek. Kaj bomo videli, je pa odvisno od vztrajnosti te histerije - se bo mogla obdržat par let, da bodo vsi ti avti prišli v prodajo.

Mene bolj zanima, če kdo tukaj sledi tem najavam in ve, kateri bodo dejansko bili naslednje leto ali še prej že v masovni prodaji?

Danes lahko nabaviš:
- Think City
- Tesla Roadster

Od ostalih zadev mi najbolj realno zgleda Project Better place, ker je zadaj enostavno dovlj denarja (v prvem krogu zbiranja denarja za projekt so zbrali 200 milijonov $). Tule se omenja:

Renault, which hopes to sell 10,000 to 20,000 electric cars a year in Israel, also plans to market them in other countries at the same time, Ghosn said, without giving details. The vehicles would be available starting in 2011..
Renault's electric car for Israel will be a ``three-box'' sedan, Ghosn said at a second news conference at Israeli President Shimon Peres's residence. The car will be manufactured in Europe, he said.

Nissan will manufacture electric vehicles as well, with the models sold by both companies varying with each market.

Toyota Motor Corp.the world's biggest maker of gasoline- electric hybrid vehicles, plans to lease cars by 2010 with batteries that can recharge from normal electrical sockets. Packs will come from a joint venture with Panasonic EV in Japan, run with Matsushita Electric Industrial Co.

Daimler AG's Smart, whose two-seat city car went on sale in the U.S. this month, plans to add an all-electric version as soon as next year.

Btw, čez čas ne boš imel manjši pack z manj kWh ampak samo enako velikega zrabljenega.
Pri akkujih kapaciteta z naraščanjem toka praznenja strmo pada, tko, da če bož z 50kWh packom naredil 100km z 25kWh ne boš naredil 50km

Ko že načrtujejo tak zanimiv projekt, bi seveda lahko šli še korak dlje.

In sicer da bi namesto baterije si lahko inštaliral tudi mali agregat z rezervoarjem (kakršnegakoli že) goriva- v istem paketu kot te baterije seveda.
Samodejno, ko bi se odpravil na daljše ture!

To bi pa potem bila res ubijalsko/celovita rešitev.

Uvedba neke standardne oblike baterije je nujna, že zaradi zmanjšanja stroškov razvoja in proizvodnje. Toda menjava le te na pumpi, aka polnilnici, je 2much, dokler so mase take kot so, krepko nad 100kg.

Baterija take mase mora biti montirana v podu avtomobila, da težišče ni previsoko. Menjava take zadeve ni trivialna, že samo zaradi mase, ne.

Ni tak hud problem narediti nek avtomat, ki se bo potegnil pod avto, odkljukal baterijo, jo izvlekel in nataknil drugo. Problem bo za začetek svinjarija (zima, umazanija na cesti , ki se bo nabirala tam spodaj. En sam kamenček, ki bo nekako zašel tja notri, lahko poškoduje vodila ali prepreči demontažo stare ali montažo druge baterije.

Za nameček vsakotedensko menjavanje se bo nekje poznalo, s kamenčki ali brez. Vodila na avtu in baterijah se bodo obrabila, baterija ne bo vpeta tako trdno, kot bi morala biti in izgubiti baterijo na cesti ne bo zabavno.

Osebno mislim, da bo menjava na pumpi smiselna šele, ko bo masa baterije, ki bo omogočala uporaben doseg (ni pomembno ali gre tu za baterijo za enkratno uporabo, polnilni akumulator, RTG na steroidih ali Mr. Fusion), zmanjšana pod 50, raje 20kg in bo velikostno nekje med 5l kantico za bencin in jeklenko za UNP.

Ni šans da bi se proizvajalci baterij poenotili v obliki baterij. Še vedno pravim da naj ima avto baterij za mogoče 50 km, na večjih razdaljah pa bo literki turbo motorček poskrbel, da baterijam ne zmanjka soka. Največja bedarija se mi zdi naložiti pol tone baterij v avto. Dajmo jih 100 kil, pa smo zmagali - imamo avto ki ima range, neko normalno težo in je cenovno dovolj ugoden. S tem se izognemu kurblanju mašin za tistih 10 km, kolikor se folk vozi v službo - prav ti neogreti motorji in neogreti katalizatorji povzročajo daleč največjo svinjarijo.

In kolikor spremljam novice gre razmišljanje v avtomobilskem svetu nekako v to smer. Se mi zdi kar realna zadeva, za razliko od menljivih baterijskih paketov.

Raje roboti. Bosanci so sicer kul, sam dražji, dolgoročno gledano.