Zakaj so električni avtomobili prava stvar

WarpedGone je 8. jun 2012 ob 11:06 izjavil:

Kaj točno naj bi to predstavljalo, se še ugiiba.

Zetor sedntaužnt sednstopetinštrdst i turbo šesnajst ve.

Pač, boljš se sliši.

WarpedGone je 7. jun 2012 ob 10:22 izjavil:

Twizzi in iOn vidiš kot reprezentativne zadeve za EV?

Nista reprezentativna predstavnika, vendar tudi Tesla s svojo ceno to ni.

Odvisno od tega, ali reprezentativo definiraš z vidika golih tehničnih specifikacij ali pa te zanima cel paket.

Ja, v Ljubljani. Navzven pa je situacija drugačna.
O načinu, kako so ta vozila financirana, pa ne bi.

WarpedGone je 8. jun 2012 ob 12:27 izjavil:

Ferrari torej ni reprezentativen predstavnik česa je sposobna ICE tehnologija?
BMW za 100k EUR z 7 al celo 8 stopenjsko avtomatiko in dvojno sklopko, ki krivuljo navora približa navoru EVja, tudi ne?

Glih en tolk kot Tesla. Torej za povprečnega uporabnika bolj ne. Je pa predstavnik, kaj bo povprečni uporabnik vozil čez recimo 10 let za normalen dnar (S klasa in njene novosti, npr. pasovi, airbagi, ABS, itd.).

Predvidevam, ja...

Če sam investiraš par sto milijonov ali milijard evrov, ti lahko verjetno naredijo marsikaj (morda bi celo na luno lahko poletel s takšnim vozilom oz. plovilom), ampak to še vedno ni praktična zamenjava za MNZ vozila (ki morajo imeti doseg vsaj 700-800 km, prazen "tank" česarkoli že, pa je treba napolniti v največ 5 minutah + recimo še 5 minut za predpriprave, plačilo ipd. vse to pa ne sme stati več kot recimo 80 evrov na tank/polnjenje - sicer naj bi morali upoštevati še stroške bojda dražjega vzdrževanja MNZ vozil, ampak predvidevam, da če bo šlo kaj narobe pri EV, bo to dokaj draga zadeva, sploh kakšna menjava odsluženih, pokvarjenih baterij ipd.).

Zaenkrat so torej EV nepraktična in daleč predraga; če bi pa po nekem čudnem naključju prevladala čez 10 let, pa prav tako nismo nič storili, ker bo toliko večja in dražja poraba električne energije in če ne mislimo zgraditi ogromno več nukleark, katerih gorivo tudi ni večno, potem sploh ni prihodnosti za njih; so kvečjemu le aktualna modna muha "ekobogatašev".

Nimam se kaj učiti, več EV (če jim seveda uspe doseči nek splošen standard hitrega polnjenja na kakršenkoli že način), veliko večja poraba elektrike, več nukleark (ki jih kot kaže ne želimo graditi + omejena zaloga goriva, torej ta "hec" ne bo trajal večno), veliko dražja elektrika (vsaj glede na današnje razmere) = rezultat, EV ni nobena alternativa za množično uporabo.

Matev je 6. jun 2012 ob 13:49 izjavil:

V čem točno je prednost električnih avtomobilov za kupca (uporabnika), v primerjavi z ICE avtomobili?

predstavlja si ice avtomobil brez zvoka motorja
predstavljaj si da ti ni potrebno nikoli prestaviti v nižjo če želiđš prehitevati
predstavljaj si da imaš vedno na voljo vso moč motorja in ne samo v določenih vrtljajih

sanje?

ne!
električna resničnost

Imaš pa 'whine' motorja ter brnenje.

Dokler ima zadeva motor ga boš slišal, samo drugačen zvok je.
Tudi danes ne rabiš šaltati v nižjo za prehitevanje - samo dlje traja.
Moč motorja pa pri ICE ni konstantna in tudi ne pri EE. 'Konstanten' je samo navor, moč pa kot funkcija obratov. Seveda v mejah.

Matev je 6. jun 2012 ob 17:28 izjavil:

ob vseh pozitivnih lastnostih se je pozabilo na še eno zelo pomembno

manj gibljivih delov in s tem manj napak in stroškov vzdrževanja

bolj zanesljivo vozilo

tankanje pa traja toliko toliko kot traja da zvečer potegneš kabel v avto (cca sekenda ali par)

Isti q. je to.
Olje v motorju/menjalniku moraš še vedno menjat. 1x na 2 leti (Ali 1 leto kakor je že bilo rečeno)
Stroški z gumami, stvar ki se največ obrablja so natanko enaki. Enako zavarovanje.
Samo manj imaš stroškov s gorivom, to je pa tudi to.

Boš pa pač kable za štrom menjal 1x letno. Tako kot se ti znuca pri prenosniku ali telefonu in potem prekinja.
Samo če se ti bo razmajala vtičnica v avtu in bo potrebna menjave (tako kot se je do sedaj še vsaka ob redni uporabi) si se nategnil na suho. Unikat vsaka posebej.

LeQuack je 6. jun 2012 ob 19:44 izjavil:

Saj ni samo motor tisti, kjer gre lahko kaj narobe, tu so še vsi ostali gibljivi deli, povezani z jermeni, menjalnik, sklopke, črpalke, celoten izpušni sistem in še in še.

To se redno menja. Razen če škrtariš. Potem pa bo crknilo, drugega ne more.
Menjalnika in sklopke nisem še menjal na nobenem avtu. Te zadeve se menja na zgonjenih (200km+) in previtih vozilih.

Avspuh pa sam od sebe prelufta.

>Koliko ljudi poznate, da jim je resno crknil motor? Turbina je nekaj drugega, ampak potem se je treba še vprašati, kako je bil ta avto vožen. Si drznem staviti, da ga je kak ženska v 1. takoj po zagonu navrtela na 4000 obratov :D

Boljše vprašanje: Koliko ljudi poznate da jim je crknil motor in so bili 1. lastniki. Se najde sploh kdo ?

Okapi je 6. jun 2012 ob 21:12 izjavil:

Za grobo primerjavo bi se lahko vprašali, kaj se bolj kvari (oziroma je dražje vzdrževati) bencinske ali električne kosilnice ali recimo žage.

O.

Električne kosilnice in žage, sploh kitajske izdelave crknejo preden se jim iztrošijo prve krtačke.

Je pa B&S motor za kosilnice imel MTBF ~100ur.
Pa nekateri delajo še danes, kljub temu da se jim je olje menjalo mogoče 1x v 10h letih.

Zadeva je tam-tam, čeprav za bencinske lahko rečeš da jih je 'lažje' vzdrževati - sam lahko zamenjaš olje in staro gorivo, tudi svečko in filtre ter spihaš hladilnik.
Pri štrom motorju - ko crkne nimaš kaj praskati. Zadeva nima osnovnega filtra in vso umazanijo posesa direktno v motor dokler nekje ne bo prebilo.

Nekje je bil en test 'motork'. Z rednimi vzdrževanji (olje sveče filtri ipd. drobnarije) in kljub nesrečam pri delu (Snela se je veriga in je zružilo pogon verige - kljub temu delala) je mašinca še vedno lepo predla. - Zadeva se je uporabljala na žagi - dnevno.


Na koncu pa lahko E avto pogrne tako kot toyotini? hibridi. Kjer jim je crknila črpalka za obtok hladilne tekočine. Nič posebnega, samo avto je samo še za po kruh.


>To dviganje števila različnih stopenj v novejših avtomatskih menjalnikih je dokaz in priznanje da je ideal zveznost, število različnih stopenj oz. stopnic v krivulji pa kompromis. BMW je mel tut 7 stopenjski ročni menjalnik kar meji že na absurd - kdo bo tolk menjal na roke?

Nope. Dviganje je odraz šparanja na gorivu. Včasih je bila najvišja = največja hitrost. Dandanes je pa komot tako da v 5. dosežeš višjo končno kakor v 6ti.
Imajo pa šleparji še polovičke in podobne hece.
Meni menjanje ne predstavlja težav. Če bi imel 20-brzin bi pač šaltal po 4 brzine na enkrat. Saj že sedaj šaltam 1-3-5 in 5-3-2 (bremzanje z mašino) ter 2-4-5.

>V praksi se je pokazal problem z železnimi zavornimi diski - zaradi regenerativnega zaviranja se klasične zavore bistveno manj uporabljajo in zato bistveno bolj zapacajo - posledično pa slabše primejo, ko jih zares nucaš. Nasvet za Teslo Roadsterja je, da cca enkrat tedensko ornk skočiš na bremzo, da se diski ornk spucajo. Ko jih boš nucal, bodo takoj ornk prijel - ne šele čez 30 metrov, ko zna bit že predaleč. Ugiba se da je tudi to del razloga, da je nekaj roadsterjev nasadilo vozilo pred sabo.

Še en fail. Na tak avto sodi keramika.
Pa tudi - bremze so tam da se uporabljajo. Regeneracija ni povsod ok in njeni prihranki so lahko tudi = 0.
Zarjavele bremze pa primejo bolj zaradi večje neenakomernosti v površini. Pa tudi v prvih parih metrih bremzanja se spucajo.

>Če privzamemo, da so zadeve zdizajnirane primerno pogojem uporabe pol nebi smelo bit posebnih težav a praksa dokazuje, da so inženirji prepogosto preoptimistični.
Ne. Samo bug-i se fixajo šele ko je izdelek že na trgu ker vmes ni časa za to.

>Dva ležaja sta vse kar je mehansko obremenjenega. Explozija rotorja šteje pod neprimeren design. Kontroler je pa druga zgodba - sigurno se bojo najdl proizvajalci, ki bojo preveč šparal al pa jih bojo "nategnili" dobavitelji raznih komponent - spomnite se napihnjenih kondenzatorjev na mamaplatah.

Šur ja. A nasajen rotor na os se nič ne obremenjuje ? Pa tudi sam rotor bo sčasoma začel razpadat. Centrifugalna sila, vibracije ter podobni heci ga bodo počasi raztolkli. Če ima klasičen design je sama kletka lotana in te zadeve, tudi že pri dražjih strojih sčasoma popustijo. Motor pa zgubi moč, se bolj greje etc. ..

>Plus in hkrati minus pri celi zgodbi je, da ni kej velik prostora za popravlat - ko crkne, zamenjaš komplet zadevo.
Cel avto ja.
Sploh ko bodo baterije, podvozje in šasijo spravili v en paket.

>Sm napisal da višina krivulje ni celo bistvo - bistvo je zveznost, ki bo prisotna pri čisto vseh EVjih brez mehanskih menjalnikov.
Zveznost izhaja iz Ilim. navitja ter baterij. Ne iz same karakteristike motorja.

Daedalus je 6. jun 2012 ob 22:15 izjavil:

od 200kg karoserije ne moreš pričakovati varnosti.

Odvisno od materiala in tehnologije. Poglej F1... pa se čudi, kaj tam material prenese.

Tehnologija je tako napredna, da je okoli proge par metrov izrabljenih pneumatik in ne betonski zid.
Pa tudi voznik vozi v natikačih in gatah ter s klobukom na glavi.

WarpedGone je 6. jun 2012 ob 23:37 izjavil:

@tribesman:
Si namenoma spregledal besedo "večinoma"? Vsa razlika izhaja iz obupne krivulje navora ICE mašine.

Kolk časa furaš ICE motor v obratih z max navorom? Skorajda nikoli, razen na AC in močnih pospeševanjih potem ko obrati končno splezajo v to območje (in si po možnosti prej še menjal v nižjo prestavo, da se je to hitreje zgodilo).

Kolk časa furaš E-motor v obratih z max navorom? Skorajda vedno, razen ko greš na AC.

QED.

Oh no you don't. Sploh po mestu ne.
Pa tudi do kraja ga ne boš žulil ker ima takrat avto najnižji izkoristek, ravno obratno od ICE ki ima takrat najvišjega.

>A ti veš da turbina še BISTVENO POSLABŠA odzivnost ICE motorja?
Predvsem odvisno od designa. Anti-lag anyone ?

Sicer pa:
>Turbina so bergle - NA motor ustrezno večje prostornine se obnaša bolje kot vsak turbinec nižje prostornine in podobne moči.
THIS.

>Tolk smešna je ICE mašina ampak smo na ta vic že tko navajen, da se mu nihče več ne smeji.
Ni glih smešna. Samo obraba štarterja>cene goriva
Poraba v idlu je itak minimalna. S tem da zadeva poganja še vse aux. sisteme, gretje, luči klima. Ne gre zadeva čisto v 0.

>Hladni zagoni so poslastica za ICE motor.
Not really no. Bolj mit ko karkoli drugega.

Pyr0Beast je 8. jun 2012 ob 23:02 izjavil:

Matev je 6. jun 2012 ob 13:49 izjavil:

V čem točno je prednost električnih avtomobilov za kupca (uporabnika), v primerjavi z ICE avtomobili?

predstavlja si ice avtomobil brez zvoka motorja
predstavljaj si da ti ni potrebno nikoli prestaviti v nižjo če želiđš prehitevati
predstavljaj si da imaš vedno na voljo vso moč motorja in ne samo v določenih vrtljajih

sanje?

ne!
električna resničnost

Imaš pa 'whine' motorja ter brnenje.

Dokler ima zadeva motor ga boš slišal, samo drugačen zvok je.
Tudi danes ne rabiš šaltati v nižjo za prehitevanje - samo dlje traja.
Moč motorja pa pri ICE ni konstantna in tudi ne pri EE. 'Konstanten' je samo navor, moč pa kot funkcija obratov. Seveda v mejah.

Pfffffff, sanja se vam ne, kako glasen je piš vetra okrog karoserije ter ropot gum po cesti.

Pyr0Beast je 9. jun 2012 ob 00:34 izjavil:

>Hja, sam vseeno tule malo pretiravaš. Vsi vemo (vsaj v tej debati sodelujoči), da je elektromotor precej bolj primerna rešitev za pogon vozila.
Tako kot je pneumatski motor in še bolj, hidravlični. Navora kok. češ.
Samo nobeden ne bo rezervoarja s seboj vlekel.

Kakšnega rezeorvarja neki? Hidravlično črpalko ti lahko poagnja ICE/Elektromotor, ampak potem ap res nisi naredil nič. Neke zaloge energije samo s hidravlično tekočino ne moreš narediti (stiskati je ne gre). So pa v bistvu hidromotorji precej fail, ker imajo nizek izkoristek (nekih 95ish % je že dobro - zadeva pušča po dizajnu, ker se s tem podmazuje). Je pa res, da imaš lahko infinetly variable moč pri kakršnihkoli obratih :)

Pyr0Beast je 9. jun 2012 ob 00:20 izjavil:

>Hladni zagoni so poslastica za ICE motor.
Not really no. Bolj mit ko karkoli drugega.

Mja, slabše mazalne lastnosti olj so mit. Tako močan mit, da za tem stoji celotna industrija, ki išče in ustvarja aditive, da ta nihanja čim bolj zmanjša. Pa to še vedno ni popolnoma to.

Če ne drugega je spet problem ravno v turbinah, ki se jih proda vedno več. Zadeva je drsni ležaj (razen če imaš drago/dobro turbino, potem imaš pač uporabljene še keramične kroglice). Pri višji viskoznosti olja bo 'čep' ležaja (rotor) težje izplaval oz. se bo to zgodilo pri višji hitrosti. Verjetno ni treba poudarjati, da gre do teh višjih hitrosti nekoliko bolj na suho, ko še ne plava.

Pyr0Beast je 9. jun 2012 ob 00:34 izjavil:

Kako je kaj elektronika vesela ko ga šaltaš dol ? >:D
Več kot 50Nm/s, mnogo mnogo več

Morda če si pacient in nogo dobesedno spustiš s sklopke, da ta ne drsi ampak zagrabi. Močno dvomim, da dvig obratov z recimo 1000 na 2500 do 3000 obratov (pri dizlu) predstavlja nek hud navor. Saj načeloma niti ne bi smel biti tak problem poračunati, sprememba vrtilne količine (po času) je enaka navoru. Problem je samo, da zadeva ni kompletno vrteča-se. Bi bilo treba počekirati zapiske, poiskati mase ojnic, batov, ročične gredi, verjetno še kak masni vztrajnostni moment za vse kose, itd.

Ampak ja, 50 Nm/S pri zaviranju z motorjem dosežeš če si junc. Navsezadnje ima peak navor kak 1.4 bencinarček okrog 100 Nm. Pri teh je dviganje sicer bolj počasno, najbolj se pozna turbina, ki v območju 200 do 300 obratov s skoraj nič (relativno seveda, skoraj nič z vidika pospeševanja) butne na max navor.

>Pfffffff, sanja se vam ne, kako glasen je piš vetra okrog karoserije ter ropot gum po cesti.
Pri 130 to ni tako kritično.
Tam 240+ ... tisto začne rahlo šumeti. Odvisno seveda od same izolacije kabine. Kakšen clio vs. laguna je dan in noč.
Meni je npr. bolj siten šum ventilatorja (bolj glasen na max.) kakor pa piš vetra in ropotanje mašine.

Glede turbine in olja - minimalen problem. Ne gre na suho. (Imaš pa tudi 'air-bearing' turbine, ki pa dejansko gredo ob štartu, - pa tam to še vedno ni problem)

Pyr0Beast je 9. jun 2012 ob 01:27 izjavil:

>Neke zaloge energije samo s hidravlično tekočino ne moreš narediti (stiskati je ne gre).
Imaš hidro-pneumatski akumulator.
Kvazi-hibrid za ICE brez baterij :)

Point je samo zaradi tega; Je pa res, da imaš lahko infinetly variable moč pri kakršnihkoli obratih :)
In kN navora v litru prostornine.

>Mja, slabše mazalne lastnosti olj so mit. Tako močan mit, da za tem stoji celotna industrija, ki išče in ustvarja aditive, da ta nihanja čim bolj zmanjša. Pa to še vedno ni popolnoma to.
Plastifikatorji so za viskoznost. ČE te matra obraba si notri nalij molybiden mešanico.
Benefiti niso tako veliki da bi jo uporabljali povsod ergo. obraba je zanemarljiva.

Sploh impresivno mi je da tisti ogromni motorji v industriji sploh nimajo kakšnih posebnih olj (standard turbinsko). Samo da ima klin pa je čisto srečen. S tem da štarta iz 0.

>Ampak ja, 50 Nm/S pri zaviranju z motorjem dosežeš če si junc. Navsezadnje ima peak navor kak 1.4 bencinarček okrog 100 Nm. Pri teh je dviganje sicer bolj počasno, najbolj se pozna turbina, ki v območju 200 do 300 obratov s skoraj nič (relativno seveda, skoraj nič z vidika pospeševanja) butne na max navor.
Nabij gas do kraja
Spusti sklopko
Kdaj se mašina hitreje zavrti ?

A ti je sploh jasno, kaj je hidro-pnevmatski akumulator? Ni to tank stisnjenega zraka, zadeva je tukaj nekoliko drugačna. Ti podvojiš tlak v pnevmatskem tanku in podvojiš količino energije. Podvojen tlak v HP akumulatorju ti bo pa samo povečal silo, ko ti bo odteklo 1 ml olja, bo to to. Pri plinih se 1 ml pretoka pri višjem tlaku v delta p pozna bistveno manj.

Izkoriščati večjih sil v hidravliki pa tak ni neki smiselno, ker so že tako ali tako stvari za industrijo večinoma dimenzionirane na 300 barov. Torej neke hude telovadbe tukaj ne moreš izvajati.

A tisti industrijski motorji, ki tečejo na konstantnih obratih, v konstantnem okolju brez nekih zunanjih vibracij, z izurjenimi upravljaljci, ne pa z babami, ki ga na peak power navijejo takoj po zagonu, itd.?

Tam se neposebna olja uporablja zaradi cene, ni tak problem 10 € razlike v ceni za motorno olje, če ga naliješ 3 litre (torej 20 proti 10 € npr.). Ko je takšnega olja 3000 litrov je pa to nekaj popolnoma drugega.

Glede kN navora za liter protornine, od nekje moraš dobiti 1 kN input moment. Le od kje ga dobiš... Hm...

>A ti je sploh jasno, kaj je hidro-pnevmatski akumulator? Ni to tank stisnjenega zraka, zadeva je tukaj nekoliko drugačna. Ti podvojiš tlak v pnevmatskem tanku in podvojiš količino energije. Podvojen tlak v HP akumulatorju ti bo pa samo povečal silo, ko ti bo odteklo 1 ml olja, bo to to. Pri plinih se 1 ml pretoka pri višjem tlaku v delta p pozna bistveno manj.

Zadeva se meri v litrih in je bilo par prototipov s C3 kjer se je zadeva uporabljala za start-stop 'hibrid'. HP ima notri najlonsko membrano ki služi za separacijo plina in hidravlične tekočine.

>Tam se neposebna olja uporablja zaradi cene, ni tak problem 10 € razlike v ceni za motorno olje, če ga naliješ 3 litre (torej 20 proti 10 € npr.). Ko je takšnega olja 3000 litrov je pa to nekaj popolnoma drugega.
Tam ni 3000 litrov olja. Sam ležaj ga rabi toliko da je notri klin + kar ga gre po ceveh ki so namenjene za hlajenje. Obstajajo sistemi ki so tudi brez črpalk za olje, si ga os sama zagotovi. Zadeva praktično nima obrabe.
Pa zadeva je 'drobiž' kar se tiče cene. 10€ L.

Še vedno bi rad videl dokaz mnogo večje obrabe pri hladnem olju. Mašina lahko nekaj časa teče tudi brez njega preden bo zaribala namreč. 4000 obratov gor ali dol ko je hladen.

Imajo sklopke res kakšen delay - pri mojem 3 leta starem tega ne opazim? Oziroma ali je to v smislu, kaj šele bi bilo, če deleya ne bi bilo?

Pyr0Beast je 9. jun 2012 ob 13:46 izjavil:

Moj 99 letnik s hidravlično ga ima.

Če imaš sklopko na zajlo tega verjetno nimaš.

Itak, da nima zajle. 3 leta star...

Pyr0Beast je 9. jun 2012 ob 13:05 izjavil:

>A ti je sploh jasno, kaj je hidro-pnevmatski akumulator? Ni to tank stisnjenega zraka, zadeva je tukaj nekoliko drugačna. Ti podvojiš tlak v pnevmatskem tanku in podvojiš količino energije. Podvojen tlak v HP akumulatorju ti bo pa samo povečal silo, ko ti bo odteklo 1 ml olja, bo to to. Pri plinih se 1 ml pretoka pri višjem tlaku v delta p pozna bistveno manj.

Zadeva se meri v litrih in je bilo par prototipov s C3 kjer se je zadeva uporabljala za start-stop 'hibrid'. HP ima notri najlonsko membrano ki služi za separacijo plina in hidravlične tekočine.

>Tam se neposebna olja uporablja zaradi cene, ni tak problem 10 € razlike v ceni za motorno olje, če ga naliješ 3 litre (torej 20 proti 10 € npr.). Ko je takšnega olja 3000 litrov je pa to nekaj popolnoma drugega.
Tam ni 3000 litrov olja. Sam ležaj ga rabi toliko da je notri klin + kar ga gre po ceveh ki so namenjene za hlajenje. Obstajajo sistemi ki so tudi brez črpalk za olje, si ga os sama zagotovi. Zadeva praktično nima obrabe.
Pa zadeva je 'drobiž' kar se tiče cene. 10€ L.

Še vedno bi rad videl dokaz mnogo večje obrabe pri hladnem olju. Mašina lahko nekaj časa teče tudi brez njega preden bo zaribala namreč. 4000 obratov gor ali dol ko je hladen.

Govorim o TURBINI. Tista zadeva, veš, ki plava na olju pri nekih 200.000 obratih na minuto. In tudi doživlja nekaj obremenitev, tako po sili kot po toploti.

Super, povedal si kaj je hidravlični akumulator. Ne pa za kaj se uporablja (hint: dologorčna hramba energija, kot npr. pri bateriji, to ni).
Pa še enkrat bravo, govorim o olju v undustrijskih (recimo ladijskih) motorjih, ti pa potem to preslikaš na drsne ležaje. Kako ti to uspe?

Ko se zavrti hladna je ne boli nič. Boli jo, ko zahdiš gas v poden in se zadeva zavrti na max obrate, skupaj z obremenitvami na obeh straneh, torej na turbini in kompresorju.

Pa ne vem, ti si govoril o neposebnih oljih v industrijskih motorjih, jaz pa tudi. Ni šans torej, da sta ti dve stvari povezani :D

Pa ne, sploh nimajo ladijski motorji turbin, kje pa.

Pa ja, hidravlični akumulator je kot jeklenka zraka ja. V katerem svetu že? A sploh veš za kaj se HA uporablja?

Ker se olje na 100 stopinjah bistveno drugače obnaša kot na 20 stopinjah. Žal.

Tema je o : Zakaj so električni avtomobili prava stvar in ne o ladijskih motorjih, turbinah, ... Moderator naj malo prečisti to zadnjo stran in pobriše offtopic vključno z mojim.

kaj dela je z temi ICEi.

70% manj dela.

Ker jo bomo porabljali, ko teh virov ne bo s polnjenjem avtomobilov, to akumulirano bomo pa porabljali porabljali na cesti, kjer nam na kakršenkoli drug način ne bo koristila sploh?

Pyrobeast pri nepravilni viskoznosti je nekoliko težje olje stiskati v majhne reže, torej zadeva težje splava. Zadeva je v celoti dimenzionirana za delovanje na ~100 stopinjah celzija olja, torej se potrudimo in jo uporabljajmo tam. Če boš pa z industrijskimi motorji uletaval, ti pa lahko povem, da ladje (in tovornjaki recimo) motorje pred uporabo lepo ogrejejo. Je bilo ravno nedolgo nazaj na Discovery-ju, da so na neki ladji imeli paniko, ker bi se morali umakniti (ena druga ladja se jim je približevala in bi se lahko zaletela), za kar pa bi morali uporabiti mrzle motorje. Kar ni dobro zanje spljoh.

S creepom kovine si imel v mislih kaj točno? Lezenje in s tem spreminjanje oblike? Si pomislil, da je tudi to upoštevano pri dizajnu turbine in se uporabljajo materiali, ki pri delovnih temperaturah še niso v območju creepa? :P