Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Kar je meni všeč, je pogon izključno na elektromotor, ICE (batni ali turbina) pa je samo generator. V bistvu podobna ideja kot dizel-električne lokomotive.

Finta takega postorjenja je v izogib menjalniku in sklopki.

Poleg tega imajo tam elektro masine priklopljene direktno na kolesa in ima vsak vagon lahko svoj motor za optimalno trakcijo.


Prednost elektrikalije je samo v tem zgornjem - poceni pogon na vse 4, ni menjalnika in ostalih prenosov in moznost regeneracije.

Naredil bi motor ki se vrti z recimo 2500 obrati, vedno... V tem primeru lahko z optimizacijo sesalnih in izpušnih poti optimiziraš volumetrično učinkovitost na hudo visoke nivoje. Mislim da bi bil na koncu izkoristek zelo blizu teoretičnega. Torej blizu šoštanja. Pa tudi hrup in vibracije se da močno ubit če imaš motor ki dela na ozko določenemu območju.

Za tak agregat pase notri 2-taktni dizel s turbopuhalom.

Glede obratov pa naj bojo primerni obremenitvi, z prevelikimi obrati in majhno obremenitvijo zbijes volumetricni izkoristek masine in brezveze pumpas zrak cez.

Zvocna izolacija je pac taka kot je. Edino katalizator - glusnik lahko prilagodis skupaj z sesalnimi ventili da lavfajo v resonanci.

Ja sej bo delal na biodizel, pol je cist kul a ne :)

WarpedGone je 5. okt 2010 ob 17:49 izjavil:

Za tak agregat pase notri 2-taktni dizel s turbopuhalom.

Kaj na to porečejo ekofašisti? :)

GLede tehle "prototipnih" mikroturbin - ma kdo kak podatek o hrupu? Nikjer ne vidim tega detajla, ki pa je bistven za praktično uporabnost zadeve.

klik - od dveh minut naprej. Je pa to motor z prek 250 kW, kaj manjšega je po vsej verjetnosti tišje.

Naredit turbodizla (ali pa bencinarja...), ki se vrti na konstantnih obratih s 30-40kW stalne moči (to je več kot dovolj) ni noben problem (manjši kot naredit 200HP dizla v današnjih avtih). Tudi dimenzijsko bo taka mašina VELIKO manjša kot trenutni motorji v avtomobilih. Obremnitve takega motorja so na koncu veliko manjše, kot pri motorju, ki mora delat dobro od 1000-5000 obratov. Garantirano je taka mašina skupaj z generatorjem pod 100kg.

Danes dizelski motor z menjalnikom vaga krepkih 200kg.
Če dodaš še pogonski motor in nekaj baterij za povprečenje moči, sigurno na koncu skupaj z generatorjem ne presežeš 250kg.

Naah. Zakaj pa nebi mašino tiščal v obrate pod polnim gasom in iz 30kW mašine pri 2500kRPM dobil ven 70kW mašino ?

Za lenarjenje pa pri nizkih obratih.

Obremenitve so odvisne predvsem od navora, s tem ko zamenjaš navor za moč zmanjšaš obremenitev gredi, povečaš pa trenje.

Dizla zna naredit vsak ki ima 5 minut cajta, turbina v avtu je pa še kljub vsemu bližje znanstveni fantastiki kot realnosti...

Papir velik prenese... internet pa še mal več ;)

In na kaj bi pa fural turbino ? :)

Kurilca ja kaj pa drugga :P

:))

Turbino ne moreš baš veliko zadušiti, če ima 'back-pressure' prevelik bo ogromno izgubila na že tako slabi učinkovitosti.
Pravtako je pri turbini problem pomankanje vhodnega filtra, ki je po naših cestah obvezen, spet, če ga daš, pade izkoristek.

Je pa res da se višje frekvence da dušiti bolj kot nižje.

WarpedGone je 6. okt 2010 ob 16:33 izjavil:

Zgleda da bom črtal turbino iz seznama dobrih idej. Whisful thinking pač. Drugi v vrsti je wankel-generator.

Zelo verjetno se tudi Wankel ne bo obnesel. Problem je v trajnosti in izkoristku (visoki obrati načeloma slabšajo izkoristek + večje izgube pri komprimiranju).

Torej bomo počas skonvergiral proti enovaljnemu ICE? :D

Pyr0Beast je 6. okt 2010 ob 15:58 izjavil:

Pravtako je pri turbini problem pomankanje vhodnega filtra, ki je po naših cestah obvezen, spet, če ga daš, pade izkoristek.

kakšen pa bi bil ta filter?
Lahko bi dali takega kot ga imajo helikopterji v npr. puščavskih deželah - filter za pesek, kjer se zrak seveda ne filtrira z mehanskim 'sitom', ampak se zrak spelje v kroženje, pa zrnca peska in nečistoč vrže ven iz kroženja zaradi centrifugalne sile....

V bližnji prihodnosti bo zelo verjetno tako. Majhen in poceni agregat. Dobro bi bilo le, da bi nekdo standardiziral (npr. predpis EU) še zunanje mere in priključke. Potem bi bila električna prihodnost zares blizu. :))

A še ni dost birokratskih posegov? Nobenga novga standarda ni treba - 220V/50Hz je čist dovolj dobr standard.

Glede majhnega in poceni agregata - je že kdo videl prenosni agregat, ki ti lahko laufa zraven šotora in ti lahko kljub hrupu zaspiš?

in ti lahko kljub hrupu zaspiš?

v avtomobilu ni ravno dobro da zaspiš

Gensi - se strinjam, ampak predno greš postavljat standard moraš imet vsaj nek vzorec izvedb, da lahko oceniš kaj se sploh da narest in kaj naj bo v stadardu. V trenutenm stanju majhnih poceni generatorjev - nekako ni. Vse kar se najde so 50kg težke in 3kW močne enocilindrične "honde", ki pod polno obremenitvijo tulijo ko jesihar in kadijo ko turek. Zato sprašujem če je kje kdo vidu kaj, kar je vsaj na oko primerno za v avtomobilski prtljažnik.

Glede butičnosti maš prav - nekaj tistoč obstoječih električnih avtomobilov, ki se trenutno vozi po ameriki cestah uporablja 4 različne polnilne štekerje. Kljub temu da že obstaja (ameriški) standard: SAE - J1772

Akomulatorji ob danem volumnu in masi še nimajo zadostne kapacitete, njihova cena glede na kapaciteto je zelo visoka.

Tole je ena taka reč, katero si bo moral vsak pri seb razpucat, kaj je še pripravljen plačat. Za ilustracijo:

Tesla Roadster
a) Baterija 50kWh, 450kg, 30k USD: doseg 380 km, pospešek: 4 s, cena avtomobila 100k USD
b) Pol manjša baterija 25kWh, 200kg, 15k USD: doseg 220 km, pospešek: 3,2 s, cena avtomobila 85k USD
c) Pol večja baterija 75kWh, 700 kg, 45k USD: doseg 530 km, pospešek: 4,8 s, cena avtomobila 115k USD
Katero varianto bi izbrali - a,b ali c?

Cena in teža baterij pol nižja:
a) Baterija 50kWh, 225kg, 15k USD: doseg 390 km, pospešek: 3,2 s, cena avtomobila 85k USD
b) Pol manjša baterija 25kWh, 100kg, 7k USD: doseg 250 km, pospešek: 2,6 s, cena avtomobila 77k USD
c) Pol večja baterija 75kWh, 340 kg, 22k USD: doseg 550 km, pospešek: 4 s, cena avtomobila 92k USD
Pa sedaj - a, b ali c?

Tole je bila simulacija za 70.000 USD "vreden" avto brez baterije.

Sedaj pa vajo ponovimo za navaden avto za rajo, katerega osnovna cena je recimo 20.000 USD, sama šasija tehta 1200 kg in v njega damo to baterijo (elektroniko in motor tu štejem k šasiji):
a) Baterija 50kWh, 450kg, 30k USD: doseg 300 km, pospešek: 5,4 s, cena avtomobila 50.000 USD
b) Pol manjša baterija 25kWh, 200kg, 15k USD: doseg 200 km, pospešek: 4,7 s, cena avtomobila 35.000 USD
c) Pol večja baterija 75kWh, 700 kg, 45k USD: doseg 440 km, pospešek: 6,5 s, cena avtomobila 65.000 USD
Poglejte ceno pod b in c - za 200 km in 400 km dosega. A vam tistih 200 km dodatnega potenicalnega max dosega, katerega boste potrebovali morda enkrat mesečeno opraviči 30.000 USD višjo nabavno ceno, iz 35k na 65k? Pustimo slabše pospeške dražje variante.

Tako pa zgleda s pol cenejšo in lažjo baterijo čez 10 let:
a) Baterija 50kWh, 225kg, 15k USD: doseg 350 km, pospešek: 4,7 s, cena avtomobila 35k USD
b) Pol manjša baterija 25kWh, 100 kg, 7k USD: doseg 220 km, pospešek: 4,3 s, cena avtomobila 28k USD
c) Pol večja baterija 75kWh, 340 kg, 22k USD: doseg 500 km, pospešek: 5 s, cena avtomobila 42k USD

A ste za 500 km dosega pripravljeni plačat 14k USD (50%) več kot za 220 km dosega? Ste prepričani da nihče ne bo zadovoljen z le 200 km dosega za 14k USD nižjo ceno? V ekonomiji, kjer je že 500 EUR nižja nakupna cena lahko razlika med uspehom in propadom.

Doseg in čas pospeška sem ocenil iz mase vozila glede na znane podatke o tesla roadsterju. Niso točne, niso pa daleč od resnice, za ilustracijo dovolj dobre.

username je 7. okt 2010 ob 09:23 izjavil:

Pyr0Beast je 6. okt 2010 ob 15:58 izjavil:

Pravtako je pri turbini problem pomankanje vhodnega filtra, ki je po naših cestah obvezen, spet, če ga daš, pade izkoristek.

kakšen pa bi bil ta filter?
Lahko bi dali takega kot ga imajo helikopterji v npr. puščavskih deželah - filter za pesek, kjer se zrak seveda ne filtrira z mehanskim 'sitom', ampak se zrak spelje v kroženje, pa zrnca peska in nečistoč vrže ven iz kroženja zaradi centrifugalne sile....

Ciklon, ja.

Še vedno kuri energijo.

O okusu se ne razpravlja ampak meni je tole slajše od zvoka V8

INFIDEL!!

http://www.autoblog.com/2010/10/07/chev...

2.000 $ bo v ZDA stal hitri polnilec za Volta; to je polnilec + montaža. Pri njih imajo 120 V napetost in standardno polnjenje traja 10 ur. S tem hitrim polnilcem, ki dela pri 240 V, traja 4 ure. Ni tako zelo hitro, se mi zdi, ampak ok.

Eno vprašanje: a to pomeni, da bi se pri nas brez tega posebnega polnilca napolnil v 4 urah, ker imamo 230 V?

Pri nas imamo medfazno napetost 400V, torej bo napolnilo v slabih dveh urah. Lahko se pa priključiš tudi na 20kV distribucijsko omrežje in bo napolnjeno v slabi minuti. Če imaš res silo, je pa 400kV daljnovod way to go. Napolnjeno v 1,8 sekunde.

Imaginarne stvari na realno omrežnje ne vplivajo.

Na 35. strani smo že - preberi mal nazaj.

OR the grid will collapse

Ker je pač no.1 priority šparanje

Omrežje je že danes na meji stabilnosti in bo zahtevalo znatna sredstva za obnovo/nadgradnjo. Tut če ne bo enega električnega avtomobila na cesti.

Najbol optimističen scenarij je nekak 50 novih električnih avtomobilov prvo leto, ko se začno prodajat in nato letna rast prodaje tja do 20%. Po 10ih letih imaš kakih 1000 električarjev na cesti. Šele po 20ih letih si na 10.000 el. vozilih in po 33 letih konstantne 20% letne rasti dosežeš skupno 100.000 električnih vozil.

Nekater tule bi pa zgleda vsa ta desetletja le gledal kako omrežje razpada...

Edit:
Kolk je povprečna dnevno prevožena razdalja? Recimo da 30km (pa ni tolk). Recimo da pokurijo 300Wh/km (pa lahko tut pol manj) kar da dnevno porabo 10 kWh energije na avto. Gospodinjstva danes pri nas dnevno pokurijo nekaj čez 8 GWh energije.
Vsakodnevno polnenje 1000 el. avtomobilov predstavlja glih 0,13% povečano dnevno (in letno) porabo.

Že brez električnih avtomobilov pa letna poraba raste več kot 5% letno. To je tolk, kot da bi vsako leto na cesto zapeljalo 50.000 električnih avtomobilov. Tko da z omrežjem bo treba marskej narest, z ali brez el. avtomobilov.

Kar je očitno v interesu EU

v interesu jim bo tudi ponuditi dobrino po kateri bo povpraševanje