Zakaj so električni avtomobili prava stvar

Ogromne rezerve ? Si resen ?

Isti pogoji za vse, potem pa če je zadeva boljša pa se bo masovno začelo proizvajati samo od sebe - zaradi povpraševanja.

to se že odvija
hočete ali nočete

face it

No, malo vzpodbuje je vsekakor potrebne, da se razvije kaj boljšega in učinkovitejšega, ampak ne z načrtnim "onemogočanjem" ICE mašine (davki na CO2, hude trošarine na bencin itd).

Svojo elektriko bom namreč kuhal sam.

Saj si lahko že sedaj kuhaš svoj lasten (neobdavčen) biodizel.

O.

Hja, biodizel morda lahko, le da ga nimam s čim kurit. Moderni dizli z 100% biodizlom žal ne pridejo daleč.

Ena (luda?) ideja je domača kogeneracije toplote in štroma iz kurilnega olja. Recimo, da hišo ogrevam s kurjenjem kurilnega olja. Namesto tega si lahko omislim dizl generator. Ker je to klasičen ICE stroj bo od 70% do 80% energije goriva šlo skozi auspuh ven v obliki vročih plinov. Pomeni, da za ogrevanje hiše sedaj porabim vsaj kako tretjino kurilnega olja več.

1 liter lahkega kurilnega olja naj bi vseboval kakih 10kWh energije. Pri mizernem izkoristku ICE mašine okrog 20%, 80% izkoristku generatorja in 80% izkoristku polnjenja, bi tako iz 1.000 litrov kurilca dobil ven 1000*10*0,8*0,8 = 6.400 kWh energije v bateriji avtomobila. Pri porabi 300Wh/km, s temi 6 MWh prefuram okrog 20.000 km. 1.000 l kurilnega olja je okrog 500 EUR. Nafta za 20.000 km pa košta okrog 1.000 EUR

Kje je napaka?

No ampak to je rezerva, če se odloči država preveč cene za elektriko dvignt:) Dokler jih ne pač polniš na kupljeno elektriko ane:)

Jaz bi bolj navijal za kake kombinacijske peči/toplotnem stroju.

Namreč peč ti segreje vodo, za ogrevanje, ali pa za toplo vodo. Iz te toplote pa potem nardiš 20% ali kolikor imaš pač izkoristka elektrike, ostalih 80% pa ni izguba, pač pa ogrevaš hišo ali vodo z njimi:)
Res ni bolšega mesta za proizvodnjo elektrike, kot hiša, ker je izkoriste zmeraj blizu 100%, namreč kolkr toplote ne izkorist za elektriko pač vrže ven v toploti, kar itak spet porabiš:)

Zgleda da je dovolj dobra, da je takih enot na trgu že kar precej.
Tudi pri nas: Energen, BioTherm, debata na strojnistvo.com

Cene so seveda razmeroma visoke, ampak če upoštevaš strošek 10 letnega ogrevanja hiše in strošek bencina/elektrike za prevoz v 10ih letih stvar zna postat konkurenčna, če že ne kr občutno cenejša.

Tolk o tem kako nemogoče in neumno je kuhat lastni štrom.

Hm, je že kdo razmislil, da bi imel parni stroj namesto dizla? Verjetno bi bil nekoliko večji, vendar bi lahko pod kotlom kuril karkoli - plinsko olje, drva, biomaso, samo da gori in oddaja toploto.

Stirling oz. parni stroj se ti splača doma v kleti, kjer ga zahacaš in ti laufa celo zimo. Ne pa v avtu, kjer ga vklopiš in izklopiš parkrat na dan.

Za pogoste vklope/izklope je pravzaprav katerikoli toplotni stroj bolj ali manj neprimeren. Plačuješ davek zaradi neoptimalnih delovnih temperatur. Tuki ma elektrika svojo glavno prednost.

Parni stroj ima preveliko toplotno vztrajnost + dizel/bencin je dostopen.

Vsekakor je cenejše biti priključen na našo drago JEK, pa seveda zgraditi še kakšno.

Razen, če si gozdni samotar, ki bi vseeno rad imel luč, ali pa imaš hišico v nedostopnih hribih ali kaj podobnega.

Vsekakor je cenejše biti priključen na našo drago JEK, pa seveda zgraditi še kakšno.

drago NEK?

lahko to malo bolj podrobno razložiš?

najbrž je mislil na drago, kot cenovno vrednost :)

"Draga" ima lahko tudi drugačen pomen.

JEK meni ni zelo draga. Obrazložitev: nimam čustvenih vezi, mislim cenovno. Če primerjamo ceno izgradnje, upravljanja, skladiščenja ... pride drago - ne nam drago
;)

Sicer pa proizvodnja energije ni problem, prenos in skladiščenje energije sta problematična. Velika večina energije je sončne.

Nisem prepričan, da so električni avtomobili prava stvar. Vodik je možna rešitev. Oboje je samo prenos in skladiščenje energije.

Čisto vse, kar si napisal, je narobe.

1. Jedrska elektrarna v smislu izgradnje, upravljanja in skladiščenja odpadkov davkoplačevalcev ni stala NIČ. Zgrajena je bila s kreditom, ki je bil kasneje prenešen na podjetje GEN Energija. Zadnji obrok je bil odplačan konec 2008.
Za razliko od nukleark, ki se financirajo "same", mora država nekaterim drugim virom (sončne, veter) izplačevati subvencije. To nas pa zares stane.

2. Prenos elektrike ni nič bolj problematičen, kot pri nafti. Skladiščenje pa je problematično. Črpalne HE so zaenkrat vse, kar imamo.

3. Vodik kot gorivo za avtomobile nikoli ne bo zaživel. Pomanjkljivosti smo že večkrat našteli:
-skrajno slabo razmerje energija/volumen
-če hočemo izboljšati razmerje, je treba vodik utekočiniti, za kar je potrebno toliko energije, kot če bi pokurili 30-40% tistega vodika
-utekočinjen vodik odhlapeva (glej BMW Hydrogen7 - po nekaj dneh odhlapi 50% rezervoarja)
-najmanjši atom, ki ga kristalna struktura kovin ni sposobna zadržati; tako cevi, kot rezervoarji so dragi ko satan. Prav tako je zaradi vodika šasija in cel avto podvržen pokanju zvarov, ko se vpiti H združuje v H2
-najbolj eksploziven element. Parkirne garaže, garaže, podvozi in podobno -odpadejo. Stalno preverjanje tesnjenja obvezno.
Oziroma, the Link.

NIČ ne stane nič

Vprašanje ni, koliko je stalo, ampak KOGA.

Investitorja v NEK sta bila Savske elektrarne Ljubljana in Elektroprivreda Zagreb, ki sta z investicijsko skupino izvedla pripravljalna dela, razpis in izbrala najugodnejšega ponudnika.

Podjetje Savske elektrarne, ki je bilo v slovenski lasti, je za investicijo vzelo kredit. Ta dolg se je nato prenesel na podjetje GEN Energija, ki ga je sčasoma odplačalo. Jaz konkretno v tej zgodbi davkoplačevalskega denarja ne vidim. Če ga vidiš ti, me popravi.

The era of the electric vehicle started now

No, za better place si želim da ne bi uspel. Hkrati me pa niti ne skrbi, da bi uspel, ker je v osnovi faliran.
Zna pa precej zaslužit ker ga bo financirala politika, ki bo hotela v očeh publike izgledat cool.

Menjavanje baterij je pač neizvedljiva ideja.

Zato pa dobro premislite, koga boste volili na naslednjih volitvah: Razlika med rdečim in zelenim na primeru avtomobilskega davka

>> Menjavanje baterij je pač neizvedljiva ideja.
Zakaj že?

Si že kdaj bil v trgovini s čevlji? Točno zato.

Seveda bi morali biti battery pack-i standardnih oblik, dimenzij in kapacitet.

Problem je, da tole niso edine zahteve (pa že te same po sebi predstavljajo resen, praktično nerešljiv problem). Že standardni avtomobilski akumulatorji so precej različnih kapacitet in oblik. Poleg teh omejitev so še:
- delovna napetost
- kratkotrajni max tok, ki ga še lepo prenesejo (max moč)
- povprečen tok, ki ga še prenesejo (povprečna moč)
- povprečen polnilni tok, ki ga še tolerirajo (povprečna moč regeneracijskega zaviranja)
- max polnilni tok (max moč zaviranja)
- kako ti parametri spreminjajo s temperaturo in časom
- v temperaturnih okvirih ta baterija sploh deluje
- kako se zgornji parametri spreminjajo z nivojem napolnjenosti
- kako se zgornji parametri spreminjajo s številom opravljenih ciklov i.e. polnih izpraznitev baterije na nek min. nivo
- kako globoko pogosto izpraznitev baterije še dopuščajo (le 50%, 80, 99%)
- kako "polno napolnjenost" imajo baterije "rade" i.e. je manj negativnega efekta na upad kapacitete

Vse to in še več je potrebno upoštevat, če ne želiš baterije na hitro uničit oz. če jo hočeš res izkoristit. Ker je na razpolago zelo veliko različnih kemij, so ti parametri med sabo zelo zelo različni. Tako ti v sistemu menjave baterij ostaneta le dve slabi šansi:

1. izbereš neko podmnožico zgornjih vrednosti in narediš ogromno število takih baterij - s tem si praktično zacementiral nadaljni razvoj baterij, ker bo katerakoli novejša kemija fasala sindrom "Nekompatibilnosti".

2. podpreš variabilnost teh parametrov - s tem si praktično sabotiral cel sistem, nenadoma moraš na ful lokacijah hraniti precejšnje število ful različnih modulov, če nočeš da je uporabnika strah, da bo k teb prišel s prazno baterijo, katere ti ne boš imel polne na zalogi. Cena gre v nebo.

Ne sanjaj, da bi lahko vzpostavil nek inteligenten vmesnik, ki bi vse te parametre postavil "na isti imenovalec". Ta bo nujno najmanjši skupni, kar pomeni neoptimalnosti glede izkoristka, moči in dosega.

- baterije se polni na zato primernih krajih, črpalkah-polnilnicah

Tole se bo zgodilo. Razni nakupovalni centri, kinodvorane itd, bojo imele par močnih polnilnih postaj, kjer boš lahko filal tudi s po 10kW in morda še kaj čez. To pomeni napolnitev v parih urah. Zna bit, da bo takšno polnjenje tudi brezplačno, če boš v trgovini kej kupil. Seveda boš ta štrom plačal preko cene artiklov.

- te polnilnice so tudi lastnice vseh battery packov. Ko kupiš avto, je vanj vgrajena baterija, ki ni tvoja, ampak je last polnilnice.

Zakaj točno je to kej bolje, kot da baterijo kupim? Na daljši je kupljena baterija nujno cenejša, kot pa najeta.

- ob vsaki polnitvi se nad baterijo izvede diagnostika, ki pove, koliko je pack že iztrošen

Zanesljiva diagnostika ne obstaja. Obstaja statisika glede posameznih vrst kemij in proizavjalcev. Komot fašeš gnilo jajce.

- glede na iztrošenost se baterije razvrsti v več cenovnih razredov; novejši/kvalitetnejši pack, višja cena

Kako točno je to bolje od baterije, ki ti drži cca 8 let oz. ti po 8ih letih še vedno nudi 80% "novih" performans (moči in dosega) in točno veš kaj si z njo počel in tudi veš, da se ti jo direkt splača ahtat?

Proizvajalci se ne morejo zmenit niti za enoten format baterij v GSMih, v avtomobilih bi pa to kr nenadoma špilalo?

Na 1 in 2 je odgovoril že Pyro (in ves text je nepojasnjeno izginil, kar je škoda).

Rešitev je torej vgrajen IC, ki vsiljuje mejo praznjenja, strmino in amplitudo tokovnih konic, ...

Poleg tega bi moral ta IC tudi meriti, kaj daje baterija od sebe - in ovrednotiti stopnjo propadanja baterije. Glede na to oceno bi se potem zaračunal nadaljni najem te baterije. Se pravi, izposojevalec mora že vnaprej vedet, kaj mi ponuja, in temu primerno prilagodit ceno. Če bi najel zjahane baterije, bi bile pač primerno cenejše.

Tole se bo zgodilo. Razni nakupovalni centri, kinodvorane itd, bojo imele par močnih polnilnih postaj, kjer boš lahko filal tudi s po 10kW in morda še kaj čez. To pomeni napolnitev v parih urah. Zna bit, da bo takšno polnjenje tudi brezplačno, če boš v trgovini kej kupil. Seveda boš ta štrom plačal preko cene artiklov.

Če že, zakaj ne bi zgradil polnilnice z nekaj MW razpoložljive moči in pa hrambo energije za enakomeren odjem energije iz mreže? Pri trenutnem omrežju to ni neizvedljivo. S tako razpoložljivo močjo bi lahko baterije napolnil v nekaj minutah.

Zakaj točno je to kej bolje, kot da baterijo kupim? Na daljši je kupljena baterija nujno cenejša, kot pa najeta.

Zato, da ti jo lahko zamenjajo, pa se ne boš potem cmeril "MOJA baterija je bila pa prišparana, ker sem jo JAZ uporabljal. Zdaj ste mi pa prasci en krš dali namesto nje!" Če vstopiš v ta deal z lastno baterijo, potem zamenjava z napolnjeno tujo baterijo odpade. To vendar razumeš.

Proizvajalci se ne morejo zmenit niti za enoten format baterij v GSMih, v avtomobilih bi pa to kr nenadoma špilalo?

Vendar pa so se proizvajalci sporazumeli glede zagonskih akkujev v avtomobilih. Pa pri trakcijskih za viličarje.

in ves text je nepojasnjeno izginil, kar je škoda
Pobrisal. Sem bil jezen, zato.

dalje;
Kot je A. Smith že povedal je rešitev dober IC. Današnji že znajo;
meriti napetost posameznih celic ali celotnega packa, pravtako temperaturo
meriti tok praznenja, omejiti tok (pri bateriji je potrebno omejevati tok in ne moč)
meriti trenutno stanje napolnjenosti - količino energije ki je shranjena noter in 'decay' baterije
shraniti proizvajalca in podobne nepomembne podatke
signalizirati napako (celica fuč) (premakne bit v svojem registru, ki se potem tudi stalno ohranja)
signalizirati trenutno stanje baterije z ledicami (pravtako tudi napako)
zna izklopiti se pri neprimernem praznenju

Pa še kaj sem pozabil.

Rešitve z 'dud' baterijami se preprosto rešiš tako da plačaš porabo ko prineseš prazno baterijo nazaj in ne teoretično kapaciteto takrat, ko jo vzameš. (pa vseeno, je ta kapaciteta zadnja zmerjena! kapaciteta pri praznenju) Notranji kontroler si zlahka zapomni preneseno energijo, pravtako pa jo lahko primerjaš s tisto ki jo je izmeril računalnik.

Pravzaprav so baterije brez problema tako pametne, da jo lahko polneš z navadnim polnilcem za svinčen akku za avto, ki ni nič drugega kot trafo in diodni mostiček.

Če že, zakaj ne bi zgradil polnilnice z nekaj MW razpoložljive moči in pa hrambo energije za enakomeren odjem energije iz mreže? Pri trenutnem omrežju to ni neizvedljivo. S tako razpoložljivo močjo bi lahko baterije napolnil v nekaj minutah.
Težava je v sunkih. Take postaje bi se _morale_ sporazumevati s el. centralo. Na tak način ne gre več, da preprosto zajemaš vodo z vedrom iz reke.
Sam bi postavil inteligentno elektroenergetsko omrežje, pravzaprav bi tega spravil na nov nivo.

Vendar pa so se proizvajalci sporazumeli glede zagonskih akkujev v avtomobilih. Pa pri trakcijskih za viličarje.
Jep. Zadeva je kar dobro rešena.

Štos je v tem da imaš tukaj _stalne_ odjemalce in ne navadne potrošnike, ki menjajo samo zato ker je ven prišlo nekaj novega.

Tehnologija baterij se tako spreminja, da kakršenkoli standard zdajle postaviš, ga napredek povozi. Mogoče čez 20 let vsekakor pa ne pri samem začetku električnih avtomobilov, ko se že primerja z električnem omrežjem, tudi tam ni bilo standardov na začetku. Za predhodno obdobje, do standardizacije, kakršnekoli so pa čisto primerni EV z extended range agregatom.
Ne, to ni res. Sicer se bo slišalo malce utopično a standarde povozi čas zaradi tega, ker se ne prilagajajo/posodabljajo dovolj ali pa projekt propade zato, ker so bili prestrogi.

Logika v avtu (samodiagnoza ipd.) bi lahko popolnoma brez problema delovala od 0.1V dalje, brez zgornje limite. Tehnologija to omogoča.
Pogon pa rabi večje napetosti, vendar izključno zato, da ne uporabljaš predebelih kablov. Kar pa res ni nič posebnega. Baker je poceni v primerjavi s ceno baterij.

Od 30V pa do nekje 500V bi zadeve lahko BP delovale. Seveda s prilagojeno močjo (raje tokom).

Postaviš minimalno zmogljivost 20A na baterijo in to je to. ta pa ta avto bo delal s celicami ki imajo 20A ali več. Tisti drugi rabi 30A.
Od tega, koliko jih boš vrgel noter, takšno moč boš imel. Pasulj.

Lažja menjava.

Pravtako je lažji servis ker je en akku ki ima 48V bolj varno popravljati kot enega ki ima 200 ali še več. Menjaš pa samo tiste ki so prazni.

Če bo pa menjava strojna pa še bolje, so lahko zadeve še večje.

Nekaj je to narest fiksno, čisto neki druzga pa relativno enostavno sestavljivo.
Aja ? Zanimivo da stikališča sploh obstajajo in imamo elektriko.
Pa nabrišeš še temperaturno sondo v take kontakte. Res noben problem.

Bojte se raje slabih (= previsoka upornost majhnih delov) električnih povezav, ki morajo prenašat visoke moči.
To se da brez problema rešiti za zanemarljivo večjo ceno.

Nekdo zgoraj je omenjal 20 in 30 A module. Pri 200V nucaš za 50kW moči 250 A toka. 50 kW ni nič posebnega, 200kW mrcina nuca pri 200 V celih 1000 A.
Toliko več modulov, ni problem. Vsak modul bi lahko imel v sebi celo PWM za direkten priklop na mašino. Feti za zaščito so že noter. Z vsako gručo celic pa krmiliš eno fazo motorja ali pa en motor v kolesu.

Vzporedna povezava modulov je problematična zarad balansiranja obremenitve.
Niti ne. Upornost baterij lepo poskrbi za to. Za preobremenitev pa IC v modulu.

Čisto vsaka baterija ima raje manjše obremenitve kot pa večje. Rajši tuki pomeni, da bo dlje zdržala to pa pomeni da bo tako cenejša. Zato se baterije vedno prazni "vzporedno" i.e. vse kar maš hkrati. Zato so tut vse hkrati prazne.
6-7 delovnih, 3 za 'backup' ? Ali so pa te 3 že privzeto vgrajene v avto.
Rajši je samo če jo teraš do limite. Ko prideš na nekje 1C, zadeve niso več tako hude.

Poleg tega elektronika na komot premetava elektrino iz ene baterije v drugo, če bi bilo to potrebno. Sicer plačaš samo izmenjano elektrino v bateriji, tako da res ne vidim kje bi bil problem zamenjati kar vse.

48 V akumulatorji? Pri 1000 A skozi njih bi dobil ven bogih 48kW, pri mal bol spodobnih 100kW bi pa vleklo celih 2000 A. Skozi kontakte ki se jih da relativno enostavno in mnogokrat razklenit?
Se ti zavedaš koliko je 48kW elektrike ? Ne bo vsak avto Tesla. Tisti naj imajo svoje akkuje za kurit. Za (ob)mestni avto bo to čisto v redu. Pa recimo 100kW, postavimo mejo 200A in dobimo 500V. Raje obratno. 500A in 200V. Sicer je popolnoma vseeno. Module lahko elektronika poljubno zlaga med seboj. Zaporedno/vzporedno. Tukaj ti prav pride prednost če imaš veliko modulov. Če imaš enega ima spet prednost. Kar je pa vmes pa ni ravno najbolje.

Drati bi bili lahko brez problema iz aluminija preprosto ker so mnogo lažji.

Ni dovolj nekaj narest da deluje v laboratoriju na mizi. Delat mora vsaj 10 let out there v rokah neposvečenih ljudi. Tako, da te noben ne more iztožit do groba zarad zanič kontakta v bateriji, ker se pač ena mušica gor usedla v glih nepravem trenutku.
Hja. Če ti pelješ pod prtljažnikom kake 200kg raketnega goriva, ni rečeno, da nekaj ne bo šlo narobe.