Plače v IT industriji

Če že v oglasu kažejo površnost, kako bo šele kasneje. Sicer pa, kdo sploh še uporablja SVN?

Pojdi v vsako malce večje podjetje pa boš našel kr lep kos tehnologij ki se ne menja :)

LeQuack je 12. mar 2012 ob 21:43 izjavil:

LeQuack je 27. feb 2012 ob 20:27 izjavil:

barakus je 11. feb 2012 ob 22:33 izjavil:

Aha, zanimivo. No, jaz bom še malo premislil in postavil svojo ceno, kakšna firma so prepuščam njim, da se odločijo.

LeQuack, kaj pa moje vprašanje glede kalkulatorja?

Torej imel sem malo prostega časa in sem se poigral z nekaj zanimivi tehnologijami ter dal tale kalkulator na splet. Če ima kdo kaj veselja naj se malo poigra ali naredi zase izračun, mogoče se najde kak hrošč ali pa komentar.

Link (gostuje na Google App Engine):
http://spizracun.appspot.com/


Kako stvar zgleda:

Kaj je fora tega skupka številk:

Se pravi včasih nočeš biti redno zaposlen, potem je s.p. skoraj edina alternativa, vse ostalo je ponavadi preveč obdavčeno. Problem je torej kakšno urno postavko dati, koliko ur oddelati dnevno ter koliko ti na koncu meseca ostane, podobno kot pri neto znesku rednega dela. Naredimo lahko izračun, koliko bi preko s.p. dobil na koncu meseca ven, ob upoštevanju neke urne postavke, recimo 20€/uro, ki je tudi privzeta vrednost v kalkulatorju. Upošteval sem izračunal za eno celo leto, plus to da so vmes prazniki, neka simbolična bolniška ter dopust, saj moraš te stvari vračunati vnaprej, ker se ponavadi plačajo samo ure, ki jih oddelaš (za razliko od rednega dela). Zato moraš urno postavko imeti višjo, kot bi se ti mogoče sprva zdela, da si lahko pokriješ te izpade.

Najbolj važne so tiste cifre čisto spodaj, ki so preračunane čez celo leto, s tem da sem za obliko s.p. vzel normirance, to pomeni da ti država avtomatična prizna 25% stroškov, v nasprotnem primeru bi moral voditi sam odhodke, kar pa seveda zakomplicira in najbrž tudi podraži računovodstvo. Te cifre so nekako enake neto znesku, ki bi jih dobil pri rednem delu, več ali manj. So pa potem pri rednem delu še druge stvari, kot so regres, nagrade, božičnice, daljše bolniške in podobno, ki ti lahko zvišajo neto, oziroma ti ga znižajo pri s.p. obliki dela, te stvari lahko doda pod kategorijo ostali stroški, da je končni znesek bolj primerljiv.

Sem še malo posodobil zadevo, da se da sedaj izbrati izračun po urah na dan, po urah na mesec ter s pavšalnim zneskom.
S&T pa ima kolikor vem tam čez 300 ljudi, tako da najbrž niso sami asi.

Še ena posodobitev zgornje aplikacije, in sicer:

Avgust 2013: Aplikacija posodobljena, da upošteva podatke za leto 2013. Upoštevana je zadnja lestvica za višino prispevkov, zadnja lestvica za odmero dohodnine ter veljavna meja in odstotek normiranih odhodkov.

nuclear: Povpraševanje po takih osebkih je visoko. Za dobre posle se boš moral naslikat na vratih firm in govorit s člani ekipe v katerih želiš delat. Razlog za to je v tem, da je preveč nekompetentnih in gre večina dobrih poslov po priporočilih.

A je komu uspelo oz se je odzval na oglas za data engineerja? Ima kdo izkušnje z njihovo firmo?

V Sloveniji je ful za počet, sam oglasov za to ne moreš pričakovati na raznih bolhah ipd.

Saj je vseeno kje. Pa na Zavodu za zaposlovanje. Bo zdaj bolje?

ABX je 21. avg 2013 ob 01:21 izjavil:

Kar se učenja tiče ti dam en primer, nekdo pride v službo in po 5 letih ko gre stran je na istem nivoju, nekdo drugi pa je delo popolnoma prerasel.

tezko verjamem
mogoce ce imas kaksno preprosto ali repetitivno delo (backup admin recimo), sicer se pa povsod nekaj naucis. ni nujno sicer, da ti bo to lih koristilo na novem sihtu, tko da mogoce s tega vidika.

za zanimivost

Delovno mesto je predvsem telefonska in fizična Podpora uporabnikom: IPCC, gradnja delovnih postaj, upravljanje s printerji, itd...

Delovni čas: polovični (20 ur tedensko) - kasneje pa preteku študentskega statusa možnost podaljšanja s pogodbo.
Pričakujemo:
Znanje in izkušnje:
- splošen tehničen smisel
- zahtevana strokovna izobrazba: najmanj VI. stopnja izobrazbe (informatik), alternativno V. stopnja
- delovne izkušnje: najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih
- znanje ANG jezika tako govoron kot pisno, zaželeno še znanje nemškega jezika

IT znanja:
- networking (DOMENE, DHCP, DNS,...)
- Windows server 2003/2008 R2
- razumevanje Citrix okolja in upravljanje le tega
- Cisco mrežna oprema - razumevanje in diagnostika routerjev in switchev, Call Manager konzola + ostale mrežne opreme na nivoju diagnostike in odpravljanja napak (če ima kakšen certifikat CCENT, CCT, CCNA, CCDA,... toliko bolje)
- razumevanje Active Directory arhitekture in Group Policy-ja
- SQL server / Oracle ...queriji, SP, Reporting Services, Team Foundation server, SQL sourcesafe
- poznavanje MS Access (tudi VBA), Excel
- MS Exchange 2010
- Sharepoint
- ne nujno a kot opcija Visual,C#,.net, ali kakšen podoben programski jezik

Kar se tiče opreme pa:
- poznavanje Dell PCjev, popravila v smislu menjave MB, RAMa, HDDjev, CD/DVDjev,...
- poznavanje Brother MFC printerjev, osnovna diagnostika, čiščenje, menjava drumov/tonerjev
Nudimo:
- stimulativno delovno okolje
- po preteku študentskega statusa možnost podaljšanja s pogodbo.

Indeed. Ali pa porabis cas se za kaksen svoj popoldanski projekt.

Jaz sem itak avtomatik po izobrazbi tako, da morem optimizirati/avtomatizirati stvari ;p, ce se le da.

Seveda, ko nekaj naredim dobim nov task (oz. jih imam zmeraj dovolj na spisku). Na sreco, delam stvari, ki me veselijo in sem za njih dobro placan (zato se tudi pricakuje, da resim probleme cimbolj optimalno) in ne potrebujem se popoldanskih projektov.

Pa ja bo držalo, da je lenoba gonilo razvoja. Kako je že en rekel? Ne pridnega delavca - lenega rabiš. Ta bo poiskal boljši način, kako čimmanj delati

To da je lenoba gonilo razvoja, je samo tolažba lenih, ki tako nič ne naredijo.

Prej bi rekel da je rutina gonilo razvoja ...

Sem že 20 let v IT-ju. Zelo, zelo redko sem videl odpuščanje v IT-ju. Ponavadi (95% od oka) to pride ko firma propada in takrat, če si kaj vreden, si že dosti časa od tega šel stran.

Oz. bi moral reči,

gonilo razvoja je folk mi noče rutine ...

To je daleč najbolj odvisno od stranke. Če delaš za podjetja s severa, je urna postavka zelo pogosto nad 50 + ddv.

cruisah> Kolega (SAP consultant), ki sem ga spoznal na enem projektu je pri BMW kot freelancer dobival 1500€/dan. (pred 2008, sedaj so jim tarife padle za vsaj 30%)

Za visoko specializirana znanja je to normalno in še vedno velja.

cruisah> V bistvu me zanimajo podatki za sodelovanja s slovenskimi podjetji.

Hja, jaz se z nekaj rednimi strankami običajno dogovorim za znaten popust in jim potem zaračunam 60 evrov neto na uro (imam d.o.o. in sem DDV zavezanec), ampak tega dela je malo. Malce več je dela po 120 na uro + DDV, ki pa je skoraj vedno zelo nujno (običajno ko odpove strojna oprema), tako da postavka v resnici ni tako visoka, kot se morda zdi na prvi pogled. Vsega skupaj je še vedno le za nekaj jurjev na leto, večina prihodkov je od plačevanja drugih storitev.

Programiranja običajno ne zaračunam na uro, ampak na dogovorjen projekt.

en je na tem forumu ja, poglej malo iskanje.
piše se Roblek.

baje majo dobri SAP tut v sloveniji jurja na dan (vsaj tuk firma zaracuna klientu).

Tody> Ja tudi pri nas firme lepo računajo 100 eur / uro za programerja / projektno vodenje itd itd... Kake imajo na koncu plače te ljudi pa veste tudi sami. Tako da primerjat stroške medseboj...

Če si freelancer, potem moraš odvest samo dohodnino in DDV, ostalo je pa tvoje.

fortrana v bančništvu ni prav veliko. Največ je cobola, ampak je vedno manj ljudi, ki ga poznajo.

Saj cobol sem mislil in očitno zamešal oba , fotran je bolj numeričnih metodah (numerical recipes) in bo še dolgo živ..

Isotropic je 11. dec 2013 ob 22:38 izjavil:

jp
za numeriko je fortran cist kul imo, bolj uporaben kot cpp
se boljsi bi bil sicer okrnjen/spremenjen python, ampak to so samo sanje... (ker ima kodo zelo podobno psevdokodi oz. se bolj podobno, brez nepotrebne navlake)

Potem je že boljš ruby, ker je še lažji kot python.

Ruby in hitrost (numerical stuff) sta dve ločeni, precej nepovezani zadevi.

mislil sem, da bi bil native python (compilan torej, ne interpretan) dober za to. dodas strong typing in se par zadev, par drugih zadev pomeces ven pa je. zraven pa naredis compiler se in matematicne knjizice (numpy).
men osebno je bil nacin pisanja sicer cist kul, vsaj zmanjsas probleme z berljivostjo cez 30 let... k je prakticno ze tko psevdokoda.
ruby ne poznam.

sam ajd, 50 let zgodovine se ne da spreminjat.