Izbira mikrokrmilnika

Rad bi se malo igrol z mikrokrmilniki in assemblerjem, pa so se mi stvari ustavile pri izbiri. Gledol sem motoriline krmilnike, pa jih je čist preveč, da bi se začetnik tm kej znajdu.
U bistvem mam za začetek idejo da bi naredu elektronsko ključavnico z tipkovnico. Se pravi par izhodov par vhodov.....

Upal sem da mi boste lahko pomagali kater mikrokrmilnik naj uporabim. Rabil bi seveda tudi kašen simulator in emulator. Ni važno da je zastonj.

Programiranje mi je dobro znano, z assemblerjem pa sem se tudi že srečol.

No ja ne vem sicer nič o tem. Sem pa programirol že v motorili 6803 in v motorili 68HC11.
Em sej sem rekel, da nekej znam.

35 ukazov. To je zelo zelo malo. Mal sem skeptičen, če bom potem sploh lohk naredu tisto kar hočem.
Simulator in emulator. Sej je tko da emulator je program, na katerem testiraš, simulator pa je potem hardvare s katerim mikrokrmilnik zapečeš.

Jest sem do zdej uporabljal shadow11, samo me moti, ker ne moreš simulerati vhodov in videti izhodov. Lahko samo registre popravljaš, samo to je meni premalo.

Bom tačas malce pogledol, kaj si mi predlagol, toda če sem te prov razumel, je to kar si mi ponudil čisto začetniško. Rabil pa bi malce več.
Help mi ne dela težav, tako da se komot poglobim potem v dokumentacijo.

Rabim dobiti le primeren mikrokrmilnik.

Jah ne vem bi mi lahko povedal proizvajalca, ker ne najdem spletne strani, s kašnim večjim opisom.
Je še kašna druga možnost.
Mislem ne vem kaj ponuja čip, samo rabil bi gor tudi EEPROM. Če bi se le dalo.

Raje bi imel čip, ki ni ravno za začetnike, saj nebi rad čez 1 mesec menjol mikrokontrolerja, ker mi bo ta premalo ponujal.
Raje štratam že zdej z mal več, pa ga uporabljam, kokr ga bom uporabljal.

Ok hvala sta me prepričala. Najdu sem ga tud že. Imata kašen dober emulator za predlagat. Ni nujno da je zastonj, samo da bom lahko simulirol interupt-e. Pa da se da kje lepo videt izhode pa tk naprej, ne da moraš po pomnilniku šart.

Kaj pa simulator??

MPLAB emulira tud interupte.
Pri emulaciji pride prav pin stimulus zadeva.

Kaj točno pa hočeš naredit?

HC11... če se ne motim smo te mikrokontrolerje uporabljali za učenje na faxu? Ali smo?

Drugače pa se sam trenutno tudi zelo zanimam... kaj več informacij, mogoče bi bilo bolje vprašati najmodernejši mikrokrmilnik?

Ok hvala sta me prepričala. Najdu sem ga tud že

Kje?

Fora:

Simulator in emulator sta si precej bolj podobna izraza kot si misliš.
Z nobenim pa ne moreš programa prenesti v željeni mikrokontroler.

Odlomek SSKJ:
simulátor -ja m () teh. naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici: izdelati, zgraditi simulator / kabina letalskega simulatorja; simulator vesoljske ladje

Besede Emulator v SSKJ ni . Pomeni pa bolj kot ne isto stvar. Le da je simulacija bolj striktna kot emulacija. (Vsaj jaz to tako zastopim)

Za programiranje rabiš programator.

Sam sem pričel tudi z PIC-i. oziroma 16F84A. In verjemi 35 ukazov zadošča. Preden spoznaš strojno opremo mikrokontrolerja jih je še toliko preveč. Ko pa enkrat zadevo obvladaš so pa stvari relativno enostavne.

Kako nihče več ne dela? Kaj a bodo elektrotehniki javo in html pisali ali kaj? K sreči sem se za eno leto izognil temu... Se vpišeš na elektro in dobiš pri Računalništvu za elektrotehnike poglavje Moja prva spletna stran...

Naj te ne skrbi "le" 35 ukazov. Obstajaj0o c kompajlerji, ki zmorejo vse spravit v 35 ukazov, če že tebi ne bi uspelo.

Ampak ti bo.

Bi rekel, da so mikrokontrolerji še tam, kjer jih mogoče nebi bilo treba.
Že povprečen likalnik ima vgrajenega.

FYI: emulator >= simulator
Emulator mora biti zmožen natančno posneti pravo dogajanje v hardveru (vključno z odzivom v času). Simulator je veliko manj restriktiven - in njegova natančnost je pogojena z "ravno zadosti, da s čim manj resursi, dobimo zadosti natančne odgovore na naša vprašanja", je torej veliko bolj odvisen od svojega namena.

Razlika morda postane bolj očitna na primeru MAME:

An emulator is software that more or less faithfully emulates hardware running on your computer. For example, Pac-Man ran on certain hardware. The MAME emulator - emulates the hardware that Pac-Man ran on. So you can feed a ROM image of the PAC-MAN program board through the emulator and it will work. That's right, the Pac-Man ROM is an EXACT copy of the information stored on the Pac-Man machine. The emulator makes your computer behave like it was the original hardware that PAC-MAN ran on, and will successfully run the Pac-Man ROM image.

An important distinction to make is the difference between a simulator and an emulator. The official release of "Return of Arcade" from Microsoft, includes versions of Pac-Man, Dig-Dug and several other arcade games of the 80's. However, these versions are not NEARLY as good as the MAME versions. Why? The MAME version is the REAL Pac-Man. MAME is an emulator and it runs an exact copy of the software from the Pac-Man machine. Whereas software like "Return of Arcade" SIMULATES the Pac-Man game by re-writing it in terms that the PC natively understands. It doesn't have anywhere near the same "feel" as the original game. It's not as pure.

Zakaj pa potem matematike ne ukinejo? Saj se tudi vsi pritožujejo in prepisujejo s table, izpite pa pogrinjajo.

Ne s takimi...

PIC ali pa ATMEL.
Na FE vsaj na moji smeri je precej dela s programiranjem mikrokontrolerjev. Zdaj v 4. letniku mamo po tri ure na teden ubadanja s PICom.
Včasih smo tudi nekaj z motorolo delali, mislim pa da elektroniki delajo več s tem.
assembler je še vedno zelo v igri in prav je tako.

Hehe ,tega profesorja sm mel jst v srednji šoli,obvlada situacijo :D
Mi smo v srednji programirali z motorolo hc11..no letos na faxu ko bi mogli nadaljevat pa so spremenili v javoscript
krasno ane

teoo, kira smer pa si (iz sposta sklepam da nisi na elektroniki).

No, naj povem, da na smo elektroniki (1 leto nazaj) maj programirali mikrokontrolerje kot na energetiki ... s tem da smo se mi mučili s HC11 (ki ni tako slab mikrokontroler) s tisto testno ploščico in softwarejem, ki so ga izdelali na faksu (ki je povprečna katastrofa), energetiki pa so obdelovali dsPICe in podobno. Na žalost je na smeri elektronika programiranje mikrokontrolerjev bolj postransko ....

egomez, glej sem 1,5 leta absolvent, tako da vem kaj se dela pri Tumi. Sej zgleda faca možakar na predavanjih, vendar ko se učiš opaziš, da je njegovo "animacijsko predavanje" bolj bogo (za sledit je fanj, za se učit je katastrofa), s tem da ne obstaja nikakršna literatura, no razen če izpustiš tisto knjigo o 68HC11, ki pa je v bistvu skopiran datasheet, z nekaj dodatki. Tisti operacijski, s katerim delaš je bolj bogi kot ne, marsikaj se v njem ne da realizirat, še posebno če rabiš kakšno serijsko komunikacijo. JADE, se pravi "razvojni program" je tudi ena velika žalost, polno bugov in se non stop nekaj sesuva. To, kar se naučiš tekom vaj s tem real-timeom, je bolj jalovo. In ni nevem koliko uporabno, nekako dobiš osnove tega delanja, vendar potem tega itak ne moreš uporabiti v real lifu, ker je tisti operacijski tako primitiven da ni za nikamor. Namesto, da so delali svoj operacijski, bi povzeli kakšnega pol industrijskega in bi se na tistemu delalo, bi bilo veliko bolj poučno in praktično. Ustni pa so... kr neki, še posebno zaradi pomanjkanja literature.

Glede seminarja, ni treba, da je PIC, lahko je tudi AVR, ARM ali kakšen drugi mikrokontroler. Da se narediti tudi analogno vezje, ki pa naj bi bilo malo večje, oziroma malo kompleksnejše. Po izkušnjah sošolcev (in delno mojih, ga še delam), se moraš večino znajti sam, vsaj od Gorupa ne boš dosti povlekel, ponavadi ti pomagajo kakšni asistenti in laboranti.

Hint: probaj čim več seminarskih reciklirat. Recimo za seminar in topiča 2 lahko uporabiš isto stvar, ki jo še malo dopolniš in že imaš diplomo.

Aja, lepo si povedal gre predvsem za primere na HC11, pri nas ni drugih niti omenil. Bi pa bilo fanj, da bi nekako omenil vsaj osnovne razlike med HC11, PIC, AVR, ARM, ... sej vem, da se da vse to dobit na internetu v angleščini, ampak če tako razmišljaš se da vse in je tisti predmet bolj nepotreben kot ne.

Sicer iz neuradnih virov, ampak izvedel sem, da naslednji semester bodo imeli v prvem letniku UNI programiranje v C-ju za ARM-je... Tako da bodočnost le ni tako črna.