» »

programiranje procesorja

programiranje procesorja

««
10 / 11
»»

korenje_ver2 ::

ma ni... zdej sem malo spreminju timerje, pa vidm da je napaka povezana z _lcd_bufferwrite subrutino. bom pol fixu ko pogledam american idol :\

korenje_ver2 ::

zanimivo...
_lcd_bufferwrite
LFSR FSR1, #displaybuffer
MOVF #dispbuffupload, W
MOVFF #lcdbufferwrite+0, PLUSW1
INCF WREG, W
MOVFF #lcdbufferwrite+1, PLUSW1
INCF WREG, W
MOVFF #lcdbufferwrite+2, PLUSW1
INCF WREG, W
MOVFF #lcdbufferwrite+3, PLUSW1
MOVLW .4
ADDWF #dispbuffupload
MOVLW displaybuffsize*4
CPFSEQ #dispbuffupload
RETURN
CLRF #dispbuffupload ; rotate back to 0
RETURN

tukaj sem uporabil fsr1 namesto fsr0 in zdej zacuda dela...
nc jasno kako je to mogoce, ko se pa koda izvaja zaporedno.

korenje_ver2 ::

in po lepem cajtu ugotovim, da PLUSW pise/bere v/iz +-128 bajtov rama

korenje_ver2 ::

nej mi se kdo pogrunta kako lahko uporabljam usb ram :'(

matr ker mikrokontroler. 32kb flasha pa sam 1kb rama. mislm ej.

zcetrt ::

Ali si ti resen... Zakaj potrebuješ več kot 1kB rama? Narejen sem imel tetris s prikazom na TV - 96B rama (lahko bi bil tudi kakšen manj), narejeno imam aplikacijo, ki prikazuje graf na grafičnem zaslonu (potek meritev zračnega tlaka, temperature itd.), 200B rama... T pa delaš, oprosti izrazu, neke usrane timerje in bi imel zunanji USB ram. Ali bi rad American Idol posnel v ram?
4.

korenje_ver2 ::

no no no... timerji so pomembni...
lahko bi naredil tudi brez timerjev, sam potem bi blo vse skup en krep in prevec namensko... tko dam pa lahko to kodo kot osnutek za druge projekte, in bi blo potem ful lazje vse narest.

v glavnem moja pravilno delujoca koda se nanasa na:
http://the-nox.com/ibm60gb/LCD.rar

Bilo bi lepo, ce bi mi kdo mal pomagu kej pripisat h kodi :D... npr za termometer.

Zgodovina sprememb…

korenje_ver2 ::

ok moja ura je ze skor narejena. gumbi tudi.

Vnesite tukaj

Ledica vedno hitreje utripa, ce drzim tipko :D
Ura mi ze lepo dela v ozadju. Edina beda je ta, da mi gumb ne prime takoj ko pritisnem... Moram kr malo mocneje pritisnit, da je daljsi signal. A kdo kako bi lahko naredil vezavo, da bi bil signal na pinu cca 0.05 sekunde po pritisku na gumb? s kondenzatorji?
Softwersko se to lahko odpravi samo ce bi uporabil interrupte za tipke, to pa ne zelimo. baje....

Tutankhamun ::

kdo ti je reku da ne delj interupte za tipke?
Čim več nared z interupti lepš bo kot pa da tm skos v eni zanki gledaš pa primerjaš. Takrt ga mau uspavaš pa je :p in sam čakaš
AMD Phenom QUAD 9950 Black Edition, 8GB

korenje_ver2 ::

no lepo... 35kB kode sem za napisu samo za prikaz tocne ure in spreminjanje casa, hex je pa velik 10kB :D
se 3x tolk pa bom out of flash :P
moram pa se za termometer vse napisat pa se kak senzor ....

Brane2 ::

IMHO se da s poštenim kodiranjem vse to stlačit v bistveno manj kot 1 KWORD strojne kode...

FYI, na "Galaksiji" je Voja Antonić v uboge 4KB EPROM-a stlačil kompleten enostaven OS in BASIC >:D
On the journey of life, I chose the psycho path.

korenje_ver2 ::

khm. koda v Cju je neki drugega. Ce bi uposteval se knjiznice... bi verjetno bilo malo vec a ne.
edit: aja ti o strojni kodi... hm no ja recimo da je moj "menu" operacijski sistem, potem sva v bistvu na enakem :D

drgac se pa da kodo zreducirat za ene 30% na racun procesorskega casa.

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::

Bognedaj, da bi ti sekunda trajala 1.3 sekunde... >:D
On the journey of life, I chose the psycho path.

korenje_ver2 ::

ej a je normalno, da mi gre lcd na ddram naslov 40, ko mu pravim da naj gre na 43?
lcd je enovrsticen, ki ima 80 ddram naslovov. 0-7 je prikazanih na levi strani zaslona, 40-47 pa na desni strani.
v glavnem ne dela neki...

zcetrt ::

Glej, korenje... Pojma nimam, kaj dela[ in s kak[no logiko, ampak ta tvoja potratnost je neverjetna. Dvomim, da pridobiš kaj na hitrosti. Razen če imaš vse možnosti prikaza ure (torej vse možne kombinacije cifer, kar znese 2880 prikazov pri minutni ločljivosti) v eepromu.
4.

korenje_ver2 ::

ma fak ej. a dobim denar nazaj, ce se pritozim, ker mi ta lcd ekran noce nastavit na ddram naslov visji od 40?
lcd je pa dem16101

korenje_ver2 ::

Ej glede na mojo skripto, bi mi morala led dioda zasvetit ne?

TTERMO je tris od data pina na termometeru DS18s20
Med data pinom in gnd je 10kohm upor.

_termo_init
	BSF	TTERMO ; INPUT = PULL LOW
	MOVLW .1
	CALL _delay_ms ; 10 us
	BCF	TTERMO ; OUTPUT = PULL HIGH
	MOVLW .5
	CALL _delay_ms ; 50 us
	BSF	TTERMO
	MOVLW .1
	CALL _delay_ms ; 10 us
	__termo_init
	BTFSC TERMO
	GOTO __termo_init
	.led1 .5
RETURN FAST


V glavnem meni led dioda ne posveti!
Zakaj ne?

Zgodovina sprememb…

TESKAn ::

Še enkrat, na kratko - dej BCF TERMO za BSF TTERMO. Ker tako kot imaš sedaj, nimaš determinizma - ko daš pin na output, boš imel na njem tisto, kar je bilo prej v latchu. In vseeno, če sedaj z voltmetrom vedno ugotavljaš, da ti da na 0. Imaš pač srečo. Ko imaš rutino v kodi, ne boš vedel, kaj bo predtem v latchu in ti bo v enem primeru koda delala, ko jo boš uporabil v drugem delu programa, ti pa ne bo. In boš spet tle spraševal, zakaj ti ne dela.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

korenje_ver2 ::

teska, sem dal takole, in tudi ne dela....


_termo_init
	BSF	TTERMO ; INPUT = PULL LOW
	BCF TERMO
	MOVLW .1
	CALL _delay_ms ; 10 us
	BCF	TTERMO ; OUTPUT = PULL HIGH
	BSF TERMO
	MOVLW .50
	CALL _delay_ms ; 500 us
	BSF	TTERMO
	MOVLW .1
	CALL _delay_ms ; 10 us
	BCF TERMO
	MOVLW .1
	CALL _delay_ms ; 10 us
	__termo_init
	BTFSC TERMO
	GOTO __termo_init
	.led1 .5
RETURN FAST

TESKAn ::

Evo ti napake, je malo trajalo, da sem pogruntal. TRIS 0 ti da pin na output, se pravi kar boš dal na pin, se bo poznalo na ven. TRIS na 1 ti da pin v input, se pravi ima vhod visoko impedanco. Torej ko hočeš z mikrokontrolerjem dat linijo na 0, daš TTERMO na 0, ko hočeš brat, daš TTERMO na 1. Torej

_termo_init

BCF TTERMO ; OUTPUT

BCF TERMO ; Pull LOW

MOVLW .1

CALL _delay_ms ; 10 us

BSF TTERMO ; INPUT - HIGH Z, linija gre zaradi pull - upa gor

;BSF TERMO ;tega ne rabiš, za pull - up poskrbi upor

MOVLW .50

CALL _delay_ms ; 500 us

BSF TTERMO ;tega tut ne rabiš.

MOVLW .1

CALL _delay_ms ; 10 us

BCF TERMO ;tole tle nima vpliva, ker je linija itak izhod in ne moreš vplivat

MOVLW .1

CALL _delay_ms ; 10 us

__termo_init

BTFSC TERMO

GOTO __termo_init

.led1 .5

RETURN FAST


;nasploh se pri taki komunikaciji, kjer imaš pull - up upore, izogibaj 'vsiljevanja' napajalne napetosti na linijo. Ker bi se znalo zgodit, da daš ti z uCejm na linijo +Vdd ravno takrat, ko ti naprava na drugi strani linije hoče potegnit linijo dol in imaš tako kratek stik (napajanje -> MOSFET v uCju -> linija ->open collector tranzistor v napravi -> Vss) in ti lahko v skrajnem primeru skuri komunikacijo v napravi, mogoče pa tudi port v PICu. Tako da ko hočeš dat linijo na 0, daš pin v output in na 0, ko hočeš dat linijo na 1, daš pin na input in pustiš, da jo upor potegne gor.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

korenje_ver2 ::

_termo_init
BSF TERMO
MOVLW .1
CALL _delay_ms ; 10 us
BCF TTERMO ; HIGH
MOVLW .50
CALL _delay_ms ; 500 us
BSF TTERMO ; PULL LOW
MOVLW .50
CALL _delay_ms ; 500 us
BCF TTERMO
MOVLW .1
CALL _delay_ms ; 10 us
__termo_init
BTFSC TERMO
GOTO __termo_init
.led1 .5
RETURN FAST

tist prejsnji post je narobe... tkole bi moral delat, pa ne dela.

TESKAn ::

Le, TTERMO na 1 ti da pin v visoko impedanco, kar pomeni, da boš na pinu bral stanje linije. TTERMO na 0 ti da pin v izhod, kar pomeni, da ti bo uC 'vsiljeval' stanje v TERMO registru na linijo. Torej ko imaš TTERMO 1, ti stanje linije določa tvoj senzor, ko imaš TTERMO na 0, pa določa stanje linije tvoj uC.

BCF TTERMO ; HIGH
Tale linija tvojemu uCju pove, da naj spravi pin v izhod in spravi nanj vsebino TERMO registra, torej če imaš v registru 1, bo na liniji +Vdd, če bo v registru 0, bo na liniji Vss.

BSF TTERMO ; PULL LOW
Tole ti da pin v visoko impedanco, torej bo stanje na liniji določal senzor, če si ga pa skuril, pa upor. Torej ta stavek ti nikoli ne bo dal linijo na 0, pa če se še tako trudiš.

BCF TTERMO
Spet daš pin kot izhod, se pravi gre vsebina TERMO registra ven. PIC ti lahko da ven 20 mA, in če se spomnim, je ta tvoj senzor sposoben 'požret' 5 mA, kar na kratko pomeni, da ne bo nikoli mogel spravit linije na 0, če bo PIC hotel na linijo dat 1. IMO je pa tudi velika verjetnost, da si ga že skuril.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

korenje_ver2 ::

od kje ti to, da BSF TTERMO ; PULL LOW ne da linije na 0? Seveda jo da.
medtem ko BCF TTERMO da linijo na 1.

korenje_ver2 ::

DELAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA

_termo_init
BCF TERMO
MOVLW .1
CALL _delay_ms ; 10 us
BCF TTERMO ; resistor pull-up
MOVLW .50
CALL _delay_ms ; 500 us
BSF TTERMO ; PIC pull-down
MOVLW .50
CALL _delay_ms ; 500 us
BCF TTERMO ; resistor pull-up
MOVLW .1
CALL _delay_ms ; 10 us
__termo_init
BTFSC TERMO
GOTO __termo_init
.led1 .5
RETURN FAST

korenje_ver2 ::

omfg.. kera komplikaža je odkrivanje 1-wire naprav na liniji.
ta serach rom. vidm da me se velik dela caka. s C bi se dal to ful na easy, ker ma arraye. pismu dobr da sm tolk pametn, tko da bom kr v assembliju :D

snow ::

Kako pameten bi šele bil, da bi uporabil tisto kodo, ki sem ti jo dal par strani nazaj. Kako s microchipovim čipom delat z 1-wire...
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

korenje_ver2 ::

snow, tam pise samo kako narediti signal high in low. nic ni primerka, kako iskat naprave in dobiti rom naslov.

korenje_ver2 ::

ej.... a morajo bit bajti zapisani od zadnjega naprej?
npr ce hoces poslat F0h... moras prvo poslat 1111 na ds18s20?

pa a je tole vredu?

_ibutton_write_1 ; ~62 us total
BCF TERMO
BSF TTERMO ; WRITE 1
MOVLW .5 ; 1.5 us
CALL _delay_us
BCF TTERMO
MOVLW .6 ; 60 us
CALL _delay_ms
RETURN FAST

_ibutton_write_0 ; ~61 us total
BCF TERMO
BSF TTERMO ; WRITE 0
MOVLW .6 ; 60 us
CALL _delay_ms
BCF TTERMO
MOVLW .5 ; 1.5 us
CALL _delay_us
RETURN FAST

_ibutton_read_bit
BSF TTERMO
MOVLW .10 ; hold low for 2.75us
CALL _delay_us
BCF TTERMO
MOVLW .10 ; sample at 2.75+2.75us
CALL _delay_us
BTFSC TERMO
GOTO __ibutton_read_bits1
MOVLW .6 ; wait 60us
CALL _delay_ms
RETLW 0
__ibutton_read_bits1
MOVLW .6 ; wait 60us
CALL _delay_ms
.led1 .5
RETLW 1

V glavnem iz senzorja dobim same nule, ko zacnem brati.

Prvo dam initializacijo, potem posljem F0h, potem pa preberem 64x8 bitov. dobim same 0.

zanimivo... dam bsf termo na prvo vrstico, potem mi zacne led1 utripat. kr neki. a ni tko da ce je port napravljen za pisanje, potem nebi smelo vplivati, ce dam pin na high ali low?

Zgodovina sprememb…

TESKAn ::

od kje ti to, da BSF TTERMO ; PULL LOW ne da linije na 0? Seveda jo da. medtem ko BCF TTERMO da linijo na 1.


Iz datasheeta za pic 18f2550:
Setting a TRISA bit (= 1) will make the corresponding PORTA pin an input (i.e., put the corresponding output driver in a high-impedance mode). Clearing a TRISA bit (= 0) will make the corresponding PORTA pin an output (i.e., put the contents of the output latch on the selected pin).


Torej TRIS 0 ti da podatke iz LATCH registra na pin, TRIS 1 ti da pin v visoko impedanco, kar pomeni, da ti stanje na pinu določa zunanja naprava. BSF TTERMO ti da pin v visoko impedanco, se pravi ti zunanje vezje določa, kaj bo na pinu in če si naredil prav, bi ti to moralo dat pin na 1. Hm, maš ti sploh pull - up upor? Kot je v datasheetu od senzorja, 4k7 upor med signalno linijo in napajalno linijo? Ker v tvojih načrtih ga ne zasledim. Ker če ga nimaš, ti vezje nikoli ne bo delalo, kot more. Ali si mislil, da je vseeno, če daš pull - up ali pull - down upor? Ali si dal kar oba?
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

TESKAn ::

zanimivo... dam bsf termo na prvo vrstico, potem mi zacne led1 utripat. kr neki. a ni tko da ce je port napravljen za pisanje, potem nebi smelo vplivati, ce dam pin na high ali low?


Ti malo mešaš tle. Če nastaviš port za pisanje (TRIS na 0), potem z uCjem pišeš, kaj naj bo na pinu. Če ga daš za branje (TRIS na 1), potem ti stanje na pinu določa vezje, ki je na tem pinu.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

korenje_ver2 ::

ma nacrti so outdejtani ze lep cajt....

torej kot pravis, moram dati bsf TTERMO, da mi bo stanje dolocala zunanja naprava in bcf TTERMO, da dolocam stanje z latchom oz bsf TERMO?

aaa ze vidm....

ej tm pri inicializaciji....

_ibutton_INIT
BCF TERMO
BSF TTERMO ; PIC pull-down
MOVLW .48
CALL _delay_ms ; 480 us
BCF TTERMO ; resistor pull-up
MOVLW .48
CALL _delay_ms ; 480 us
RETURN FAST

moram dat na koncu BSF TERMO?
ce dam BCF TERMO takoj za BCF TTERMO, mi bo potem pic pulldownu?
ker ce je tko kot je zdej, bo skos pull-down na liniji ne?

Zgodovina sprememb…

TESKAn ::

moram dat na koncu BSF TERMO?


Tale init more zgledat tako, če hočeš, da ti najprej PIC da linijo na 0 za 480us, potem pa spusti na 1 za 480 us.

_ibutton_INIT
BCF TTERMO ; PIC pull-down
BCF TERMO
MOVLW .48
CALL _delay_ms ; 480 us
BSF TTERMO ; resistor pull-up
MOVLW .48
CALL _delay_ms ; 480 us
RETURN FAST

ce dam BCF TERMO takoj za BCF TTERMO, mi bo potem pic pulldownu?


Ja.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

Gejmer ::

Hoj, da ne bom odpiral nove teme. Zanima me, kater proto board priporocate za testiranje? Namrec zacel sem se resneje ukvarjati z elektrotehniko in programiranjem mikrokontrolerjev. Pa ne bi rad nekaj pre-dragega :D
Nanda yo?

zcetrt ::

Se ti zdijo med seboj tako različni? Imaš toliko ponudb?
4.

Gejmer ::

Ne, samo ne vem katerega bi izbral.
Nanda yo?

VolkD ::

Če bi se rad resneje ukvarjal z elektroniko in bi rad poceni stvar se najprej odloči za tip procesorja, potem si pa test board naredi sam. Ni tak bav bav, kot se sliši.
Preden zaspiš zapri oči. Preden zapreš oči, ustavi avto.

zcetrt ::

Protoboard je tole. Zato se mi je zdelo malo čudno, da to sprašuješ. Testne plošče, ki jih pogosto ponujajo že proizvajalci mikrokrmilnikov, pa so zelo različne tako po ceni kot po stvareh, ki jih vsebujejo.
4.

Gejmer ::

Aha, hvala! Mikrokontrolerje sem gledal in sem razmisljal o ATMega8 ali ATMega16, je to dobra izbira, bi priporocali kaj drugega?

Aja, pa koliko se programiranje mikrokontrolerjev razlikuje od programiranja za Win32 platformo, namrec tu imam ze vecletne izkusnje.
Nanda yo?

VolkD ::

V priloženih slikah imaš načrt in tiskanino za ATMega8.

Preden zaspiš zapri oči. Preden zapreš oči, ustavi avto.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: VolkD ()

snow ::

atmega8 je dost dobra izbira. Dobi se pri nas in to dost poceni - ene 4€.
Sam programiram v C in sicer uporabljam gcc prevajalnik (del WinAvr), ki se lepo poveže z AVRStudio.
Za pisanje kodo na čip pa uporabljam STK200 ISP dongle (LPT) ali USBasp (USB) skupaj z programom avrdude.
Vse našteti programi so zastonj, programatorja pa enostavna za izdelavo.
Go google.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

svizec75 ::

Pa vi niste normalni. Človeku dajete neke sheme, k majo elementov več k pa efekta. Kr neki nabijate o asemblerju, k je itak samo za "sladokusce" stare šole ala brane2 ipd.
Ne ga porivat v neko stvar, da bo zgubu veselje.

Glej fant - če bi rad probal na brzino, vzemi Tiny26 procesor. Stane pod 1000SIT v ICju al pa HTEju. Poglej si njegov datašit. Zato da stvar dela rabiš napajanje, pa reset upor, pa programator, pa tisto tvojo LEDico s preduporom.

Če bi rad delal v Cju, potem vzemi CodeVision prevajalnik, ki je do 2k kode zastonj, tako da se da programirat Tiny26 normalno.

In če rabiš programator si naredi SPI programator na tej shemi. Tistega čipa na shemi ne rabiš, ampak daš samo 5 žic. V CodeVisionu izbereš Settings|Programmer|STK200/300 in to je to.
Verbae volant, scripta manent. Labor omnia vincit improbus.

neoto ::

svizec... ne razumeš... on HOČE programirat v asmju...

VolkD ::

Pa vi niste normalni. Človeku dajete neke sheme, k majo elementov več k pa efekta.

Ne sodi, brez da bi vedel. Pričujoča shema in tiskanina je moje delo in je preizkušeno. Vsebuje sicer tudi FTDI-jev čip za delo preko USB, a ni nujno potrebno, da se ga prispajka. Kasneje, ko se pojavi potreba za serijsko komunikacijo bo pa z ATTiny26 imel kar precej težav.
Kakega večjega besedila zraven sheme in tiskanin nisem napisal, saj je stvar objavljena v Svetu Elektronike v seriji nadaljevanj o prikazovalnikih in jeziku C.

Če se bo stvari lotil, pa pri meni lahko vedno dobi stvar v PFD obliki, tako, da si naredi direktno film za tiskano vezje.

Ali bo uporabljal asm ali pa C,mogoče celo Pascal, je pa shemi in tiskanini vseeno.
Preden zaspiš zapri oči. Preden zapreš oči, ustavi avto.

svizec75 ::

Začet je treba na začetku. Ne pa nekje, kjer ti nekdo da en "jump start".

Kasneje, ko se pojavi potreba za serijsko komunikacijo bo pa z ATTiny26 imel kar precej težav.

Zakaj že? USI interface čist normalno dela tud kot serijski port. ;-) Preverjeno. Pa še kot SPI in I2C tudi če že hočeš.

BTW: Tiny26 je danes nekaj, kar je bil v naših cajtih PIC16C84. ;-)

O tvoji tiskanini pa samo tole: Če si že tlačil gor FTDI, bi stlačil gor še tisti tranzistor,
da bi stvar delovala v bus-powered načinu. ;-)
Verbae volant, scripta manent. Labor omnia vincit improbus.

korenje_ver2 ::

fpga je prihodnost >:D
nej zacne tm ;)

BluPhenix ::

Lol, s katere veje si pa ti zdej padu?

Vsaka stvar ima svoj namen ... zakaj bi se ubadal s fpgajem, če en mikrokontroler zna vse kar boš rabil ... pač novo igračo si si zamislil in zdej je ta "da best" ...
Podpisa ni več, ker so me poskušali asimilirati.

korenje_ver2 ::

ma ne... fpga omogoca ogromne prenose in istocasno izvajanje funkcij. komot bi naredil 100mbit/s mrezno kartico z enim fpga cipom, medtem ko je to skoraj nemogoce s kaksnim PICom oz podobnim IP cipom, ki dela pod 100mhz.

svizec75 ::

"ma ne... fpga omogoca ogromne prenose in istocasno izvajanje funkcij. komot bi naredil 100mbit/s mrezno kartico z enim fpga cipom, medtem ko je to skoraj nemogoce s kaksnim PICom oz podobnim IP cipom, ki dela pod 100mhz"


Fant. Get a grip. 100mbit/s kartice se ne dela z FPGAjem, ker je to odkrivanje tople vode. Če bi že delal karkoli z mrežo, potem uporabiš CS8900 al pa RTL8019AS, pa narediš interface za ta kontroler. Takrat je pa pravzaprav FPGA zgrešena izbira, ker se avtomate stanj lažje programira v mikrokontrolerju kot pa v FPGAju. BTW. Mreža z RTL8019 in Mega128 procesorjem dela ko urca. Pa HTTP server laufa gor brez problemov, če smo že pri realizaciji.

Se čist strinjam z BluePhoenixom. Še enkrat ti pravim - začni na začetku, če želiš nekaj narediti. Če se boš pa zaletel ko swina u maline, potem pa ne bo nič - samo veselje boš zgubil.
Verbae volant, scripta manent. Labor omnia vincit improbus.

VolkD ::

Začet je treba na začetku

Ni nobenega razloga, da bi bil začetek pri ATTiny26. Prav tako je lahko pri ATMega8. USI je potrebno nekoliko nestandarno inicializirati, pač - ena komplikacija več, ki začetniku ni ravno v prid. Mimogrede - v predalu imam preko 200 kom ATTiny26, pa več kot 15 projektov je tudi narejenih z njimi, a bi vseeno svetoval ATMega8.

Pričujoča tiskanina, pa je bila narejena za čisto določen namen in je zato taka kot je. Je pa čisto uporabna kot testno vezje ( preizkušeno :) ).
Preden zaspiš zapri oči. Preden zapreš oči, ustavi avto.

VolkD ::

Mreža z RTL8019 in Mega128 procesorjem dela ko urca.

Koliko RAM-a imaš zraven za http ?
Preden zaspiš zapri oči. Preden zapreš oči, ustavi avto.

zcetrt ::

Čudno se mi zdi, da ljudje ne navijajo bolj za breadboard oz. protoboard. Vsi pa tudi govorijo o atmelu in njegovi ceni (cca 4 EUR), nihče pa ne omeni brezplačnih vzorcev Microchipa. Saj glede mikrokontrolerja je dosti vseeno, kje začneš. Ampak tudi 4 EUR je včasih toliko, da se žreš, če skuriš ponesreči mikrokontroler in potem nimaš nobenega več doma, ker ne kupiš ravno po pet komadov.

Tiskanina pa vem, da je bila zame večji bav bav na začetku, kot protoboard, v katerem sem si sestavil prvi programator (ki še vedno deluje) in prva enostavna vezja. Tako se poleg programiranja učiš tudi nekaj načrtovanja vezij. Na testni ploščici pa imaš par diod in par gumbov ter nekaj vmesnikov... Protoboard pa prenese skoraj vse. Če ti je kaj odveč, odstraniš.

In tudi cena... 2 ploščici euro formata in je en mali protoboard. Ki pa je uporaben več let. Vse projekte, ki sem jih izvedel, sem najprej realiziral na protoboardu.
4.
««
10 / 11
»»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Microchip MPLAB icd 2 (pic16f876a)

Oddelek: Programiranje
111119 (996) Highlag
»

PIC18F4550 in ds18s20

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
191888 (1567) snow
»

Zelo pocasno utripanje LED diode (strani: 1 2 )

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
508418 (7623) a13misko
»

PIC 16f84A - utripanje

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
222092 (1892) ql000
»

mikrokontrolerji, programatorji, c/asm ?

Oddelek: Elektrotehnika in elektronika
292872 (2491) snow

Več podobnih tem