Forum » Znanost in tehnologija » Vaja iz abstraktnega razmišljanja
Vaja iz abstraktnega razmišljanja
gzibret ::
Vaja iz abstraktnega razmišljanja:
Kaj lahko napolnimo z 10^23 pomaranč:
- hišo
- Interspar
- Blejsko jezero
- Celjsko kotlino
- Triglavski narodni park
- Sredozemsko morje
- Tihi ocean
- celo zemeljsko površino brez vode do višine Mount Everesta
- celo Zemljo
- Celo Zemljo do višine Lunine tirnice
- Celo zemljo do razdalje Sonca
- Cel sončev sistem
- še morda kaj več.....
Kaj lahko napolnimo z 10^23 pomaranč:
- hišo
- Interspar
- Blejsko jezero
- Celjsko kotlino
- Triglavski narodni park
- Sredozemsko morje
- Tihi ocean
- celo zemeljsko površino brez vode do višine Mount Everesta
- celo Zemljo
- Celo Zemljo do višine Lunine tirnice
- Celo zemljo do razdalje Sonca
- Cel sončev sistem
- še morda kaj več.....
Vse je za neki dobr!
Caligula ::
CCfly, zgodovina znanosti kot take je kratka. To pomeni ,da so se z njo najprej ukvarjali predvsem redki posamezniki, ki so se lahko vzdrzevali in bili razgledani.
Matematika je bila med prvimi vejami in je kot takega bila avtomatsko postajalisce tovrstnega folka.
Skratka tam okoli se je tka folk koncentriral. Tak folk pa je abstraktnega razmisljanja sploh bil sposoben oz mel nek interes se sploh ukvarjat z nacini razmisljanja. To pa ne pomeni ,da je matematika tista, ki je kak povod.
Matematika je bila med prvimi vejami in je kot takega bila avtomatsko postajalisce tovrstnega folka.
Skratka tam okoli se je tka folk koncentriral. Tak folk pa je abstraktnega razmisljanja sploh bil sposoben oz mel nek interes se sploh ukvarjat z nacini razmisljanja. To pa ne pomeni ,da je matematika tista, ki je kak povod.
Arthur ::
jaz pa pravim da Zemljo do višine Mt. Everesta (približno). Sem pa preračunal, na dva načina.
edit: ne do Mt. Everesta, ampak do višine kakšnih 20 km.
edit: ne do Mt. Everesta, ampak do višine kakšnih 20 km.
Brane2 ::
Ehh, kje si bil, ko je Humar sam visel v steni. Pomaranča bi mu prav prišla... 
On the journey of life, I chose the psycho path.
gzibret ::
Saj tudi jaz ne vem točno. Jaz tako od oka glasujem za celo Zemljo.
Če pa malo preračunamo:
premer pomaranče 10 cm
polmer Zemlje 6500 * 100 cm
razmerje zemlja/pomaranča = 65000
damo na tretjo potenco, ker gre za prostornino, torej 65.000^3 = 2,7 * 10^14
Torej, v Zemljo gre od 10^14 do 10^13 pomaranč. Rabimo torej še cca 10^10 oz. 10^9 faktor pomnožitve, da bo lažje. To damo pod 3 koren in dobimo razmerje premerov, torej 10^3.
Zemlja ima polmer 6500 km, torej 10^28 pomaranč pride 6500*1000 km, torej 6.500.000 km. Razdalja Lune od Zemlje znaša cca 400.000 km, torej je razmerje cca 16.
Torej 10^28 pomaranč lahko stlačimo v kroglo, ki ima 10^1 X večji polmer, kot je razdalja od Lune do Zemlje.
Pravilna odgovora bi torej lahko bila tale dva:
- Celo Zemljo do višine Lunine tirnice
- Celo zemljo do razdalje Sonca
, ker gre za zelo približno računanje, brez upoštevanja števila pi in praznih prostorov, ko pomaranče zlagamo eno na drugo ter še kakšnih drugih, manj bistvenih malenkosti. Tukaj gre koneckoncev le za velikostne razrede, kjer pa je 100% napaka v bistvu že zelo lep dosežek.
A sem prav razmišljal (izračunal)?
Če pa malo preračunamo:
premer pomaranče 10 cm
polmer Zemlje 6500 * 100 cm
razmerje zemlja/pomaranča = 65000
damo na tretjo potenco, ker gre za prostornino, torej 65.000^3 = 2,7 * 10^14
Torej, v Zemljo gre od 10^14 do 10^13 pomaranč. Rabimo torej še cca 10^10 oz. 10^9 faktor pomnožitve, da bo lažje. To damo pod 3 koren in dobimo razmerje premerov, torej 10^3.
Zemlja ima polmer 6500 km, torej 10^28 pomaranč pride 6500*1000 km, torej 6.500.000 km. Razdalja Lune od Zemlje znaša cca 400.000 km, torej je razmerje cca 16.
Torej 10^28 pomaranč lahko stlačimo v kroglo, ki ima 10^1 X večji polmer, kot je razdalja od Lune do Zemlje.
Pravilna odgovora bi torej lahko bila tale dva:
- Celo Zemljo do višine Lunine tirnice
- Celo zemljo do razdalje Sonca
, ker gre za zelo približno računanje, brez upoštevanja števila pi in praznih prostorov, ko pomaranče zlagamo eno na drugo ter še kakšnih drugih, manj bistvenih malenkosti. Tukaj gre koneckoncev le za velikostne razrede, kjer pa je 100% napaka v bistvu že zelo lep dosežek.
A sem prav razmišljal (izračunal)?
Vse je za neki dobr!
A. Smith ::
Ja, ampak prej si rekel 10^23 pomaranč, ne ^28.
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Arthur ::
...
premer pomaranče 10 cm
polmer Zemlje 6500 * 100 cm
razmerje zemlja/pomaranča = 65000
...
premer pomaranče 10 cm
polmer Zemlje 6500 * 100 cm
razmerje zemlja/pomaranča = 65000
...
OwcA ::
... pa kakšen faktor 2, glede na to, da imamo polmere in premere.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Brane2 ::
Ah, kaj je ubogi faktor dva za glavnega izvoznika pomaranč...
On the journey of life, I chose the psycho path.
Thomas ::
Tale gzibretova naloga je lahka. Kako se dela?
23/3 ~= 8
ergo 10^8 pomaranč, je 10^7 metrov, je 10^4 kilometrov je Zemla.
23/3 ~= 8
ergo 10^8 pomaranč, je 10^7 metrov, je 10^4 kilometrov je Zemla.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
> Ja, ampak prej si rekel 10^23 pomaranč, ne ^28.
Zgolj tipkarska napaka. Račun ostane nespremenjen. V Zemljo damo 10 na 14 pomaranč, torej do 10 na 23 manjka 9 decimalnih mest, kot sem tudi računal, je pa res, da piše 10 na 28.
> razmerje zemlja/pomaranča = 65000
mislil sem 1:65.000, v bistvu za hitro oceno nebistvena napaka.
> Manjka kakšna nula pri polmeru zemlje ?
Ne
> ... pa kakšen faktor 2, glede na to, da imamo polmere in premere.
Tudi faktorja 3,141 nisem upošteval. Vendar to ne doprinese veliko. 2*2*3,141*3,141 znaša borih nekaj krat 10 na 1.
> Ah, kaj je ubogi faktor dva za glavnega izvoznika pomaranč...
??
Zgolj tipkarska napaka. Račun ostane nespremenjen. V Zemljo damo 10 na 14 pomaranč, torej do 10 na 23 manjka 9 decimalnih mest, kot sem tudi računal, je pa res, da piše 10 na 28.
> razmerje zemlja/pomaranča = 65000
mislil sem 1:65.000, v bistvu za hitro oceno nebistvena napaka.
> Manjka kakšna nula pri polmeru zemlje ?
Ne
> ... pa kakšen faktor 2, glede na to, da imamo polmere in premere.
Tudi faktorja 3,141 nisem upošteval. Vendar to ne doprinese veliko. 2*2*3,141*3,141 znaša borih nekaj krat 10 na 1.
> Ah, kaj je ubogi faktor dva za glavnega izvoznika pomaranč...
??
Vse je za neki dobr!
stock ::
celo zemljo do visine lunine tirnice
kaj pa praute na tole >
kaksna je visina lista ki ga 51 prepognemo ce je list sirok 0,06 mm
kaj pa praute na tole >
kaksna je visina lista ki ga 51 prepognemo ce je list sirok 0,06 mm
gzibret ::
Tudi 10^23 nisem izbral naključno, ker je to nekaj manj kot število atomov v 1 g vodika ali 12 g ogljika.
Vse je za neki dobr!
kopernik ::
gzibret:
arthur dent je napisal "polmer Zemlje 6500 * 100 cm". Ima zemlja polmer 6.5 kilometra ? Močno dvomim. Zato sem napisal, da najbrž manjka kakšna nula :-) Nekam preveč očitna napaka je tole, da bi jo lahko ti zagovarjal.
arthur dent je napisal "polmer Zemlje 6500 * 100 cm". Ima zemlja polmer 6.5 kilometra ? Močno dvomim. Zato sem napisal, da najbrž manjka kakšna nula :-) Nekam preveč očitna napaka je tole, da bi jo lahko ti zagovarjal.
A. Smith ::
oh simpl
z vsako prepognitvijo se debelina podvoji, seprav dobimo 0,06mm x 2^51
Če ni kakšnih drugih for...
z vsako prepognitvijo se debelina podvoji, seprav dobimo 0,06mm x 2^51
Če ni kakšnih drugih for...
"Be professional, be polite,
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
but have a plan to kill everyone you meet".
- General James Mattis
Arthur ::
Še moj potek:
V 1 liter spravimo 2,5 pomaranče, torej 10 pomaranč zavzame 4 litre. Zdaj pa:
1023 pomaranč
10 pomaranč na 4 litre
-----------------------------------
Vpomaranč = ?
Gremo s križnim računom:
10 pomaranč.................4 litre
1023 pomaranč................. x litrov
Naračunamo 4*1022 litrov. Kar je enako 4*1010 km3.
Zdaj pa Zemlja:
RZemlja = 6350 km
-------------------------------------
VZemlja = 1,1*1012 km3
PZemlja = 5*108 km2
Iz tega dobimo da zavzamejo pomaranče približno 1/30 Zemljinega volumna. Mene potem bolj zanima, kako visoko pridejo pomaranče, če bi jih raztresli po Zemlji.
Za ta rezultat pa delimo volumen pomaranč z Zemljino površino. Tako se sicer ne dela, ampak ker vemo da bo debelina pomaranč relativno majhna v primerjavi z Zemljnim polmerom, je to čisto dovolj točno.
In rezultat je 80 km visoko. (prej sem računal z 10 pomarančami/1 liter)
Kar je daleč od celotne Zemlje, še dlje pa od Zemlje do Lune ali celo Sonca.
V 1 liter spravimo 2,5 pomaranče, torej 10 pomaranč zavzame 4 litre. Zdaj pa:
1023 pomaranč
10 pomaranč na 4 litre
-----------------------------------
Vpomaranč = ?
Gremo s križnim računom:
10 pomaranč.................4 litre
1023 pomaranč................. x litrov
Naračunamo 4*1022 litrov. Kar je enako 4*1010 km3.
Zdaj pa Zemlja:
RZemlja = 6350 km
-------------------------------------
VZemlja = 1,1*1012 km3
PZemlja = 5*108 km2
Iz tega dobimo da zavzamejo pomaranče približno 1/30 Zemljinega volumna. Mene potem bolj zanima, kako visoko pridejo pomaranče, če bi jih raztresli po Zemlji.
Za ta rezultat pa delimo volumen pomaranč z Zemljino površino. Tako se sicer ne dela, ampak ker vemo da bo debelina pomaranč relativno majhna v primerjavi z Zemljnim polmerom, je to čisto dovolj točno.
In rezultat je 80 km visoko. (prej sem računal z 10 pomarančami/1 liter)
Kar je daleč od celotne Zemlje, še dlje pa od Zemlje do Lune ali celo Sonca.
Arthur ::
se opravičujem, preresno sem vzel vse skupaj. pa Thomasov rezultat je še čisto dober, škoda ker ne razumem poteka.
gzibret ::
Ja Artur, boš imel prav. Tisto o polmeru sem mislil polmer Zemlje v cm (ker primerjamo razmerje pomaranča/Zemlja in morajo biti iste enote). Torej 6500 km * 100 pa dobimo centimetre. Ja, tukaj sem zaj****.
Torej pravilni odgovor bi bil potemtakem nekje tukaj vmes:
- celo zemeljsko površino brez vode do višine Mount Everesta
- celo Zemljo
Tako debela je približno litosfera (cca 80 km).
@Barakuda:
To ni neumnost. Tisti, ki pravilno odgovori na takšno zastavljeno vprašanje v 30 sekundah iz glave, dobi certifikat od mene, da zna zelo dobro abstraktno razmišljat. Takšno razmišljanje se zelo nanaša na naslov teme.
Glede definicije abstraktnega razmišljanja pa je hudič, ker besede težko opišejo nekaj takega. Že pri bolj enostavnih stvareh odpovejo, kaj šele pri višjih kognitivnih procesih.
Torej pravilni odgovor bi bil potemtakem nekje tukaj vmes:
- celo zemeljsko površino brez vode do višine Mount Everesta
- celo Zemljo
Tako debela je približno litosfera (cca 80 km).
@Barakuda:
To ni neumnost. Tisti, ki pravilno odgovori na takšno zastavljeno vprašanje v 30 sekundah iz glave, dobi certifikat od mene, da zna zelo dobro abstraktno razmišljat. Takšno razmišljanje se zelo nanaša na naslov teme.
Glede definicije abstraktnega razmišljanja pa je hudič, ker besede težko opišejo nekaj takega. Že pri bolj enostavnih stvareh odpovejo, kaj šele pri višjih kognitivnih procesih.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Ja, ja. Hvala gzibret in strinjam se. Kdor takole barata s takimle zadevami kot midva ... EEEEE ... ja, res.
Arthur,
Lej, to je tkole. Volumen gre gor s kubom premera. Zato katerakoli tridimenzionalna oblika je pri naprimer 10000 kratni velikosti bilijonkrat bolj prostorna.
Zemlja ina približno 10 tisoč km premera, pomaranča pa 10 cm.
Naprej ni težko.
Arthur,
Lej, to je tkole. Volumen gre gor s kubom premera. Zato katerakoli tridimenzionalna oblika je pri naprimer 10000 kratni velikosti bilijonkrat bolj prostorna.
Zemlja ina približno 10 tisoč km premera, pomaranča pa 10 cm.
Naprej ni težko.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Utk ::
Ja sej, zakaj bi računali v treh dimenzijah, če se tako enostavno prevede na eno. Samo treba se spomnit to.
No, o temi...nekateri družboslovci bi res morali znat kaj več matematike...recimo pravniki, da ne bi pisali dvoumnih zakonov. Ampak najbrž je res latiščina bolj pomembna
No, o temi...nekateri družboslovci bi res morali znat kaj več matematike...recimo pravniki, da ne bi pisali dvoumnih zakonov. Ampak najbrž je res latiščina bolj pomembna
MadMicka ::
gizber, če ti misliš, da so imajo takili računi kakršnokoli vezo z abstraktnim razmišljanjem, si hudičevo mimo udaril.
Nekdo, ki se ukvarja oz. se je ukvarjal z takšnimi števili, bo to že na uč povedal, nekdo, ki pa se s tem ne ukvarja, pač ne. Ravno zato, če si slučajno že kdaj reševal razno razne bukle, si verjetno opazil, da rešuješ številne naloge iz različnih področji. In večkrat, ko take bukle rešiš, bolje ti gre
Nekdo, ki se ukvarja oz. se je ukvarjal z takšnimi števili, bo to že na uč povedal, nekdo, ki pa se s tem ne ukvarja, pač ne. Ravno zato, če si slučajno že kdaj reševal razno razne bukle, si verjetno opazil, da rešuješ številne naloge iz različnih področji. In večkrat, ko take bukle rešiš, bolje ti gre
gzibret ::
> gizber, če ti misliš, da so imajo takili računi kakršnokoli vezo z abstraktnim razmišljanjem, si hudičevo mimo udaril.
Matematika je zelo abstraktna zadeva. Še celo tisto, da če daš eno jabolko v košaro in potem še eno jabolko, imaš potem 2 jabolki v košari. Tudi to je abstraktno.
Probaj pa mi recimo najti pitagorov izrek v naravi. Če mi lepo po kmečko razložiš, kje se pojavi pitagorov izrek v naravi, potem dobiš za pir.
Pa pitagorov izrek sploh ni IMO najbolj abstraktna zadeva, ki si jo je človek izmislil. Nula je abstraktna. Najdi mi v naravi nulo! Človeštvo je potrebovalo nekaj 1000 let od iznajdb prvih števil, da je iznašlo še nulo. A ne? Pa še danes povzroča probleme (npr. error: divide by zero)
Matematika je zelo abstraktna zadeva. Še celo tisto, da če daš eno jabolko v košaro in potem še eno jabolko, imaš potem 2 jabolki v košari. Tudi to je abstraktno.
Probaj pa mi recimo najti pitagorov izrek v naravi. Če mi lepo po kmečko razložiš, kje se pojavi pitagorov izrek v naravi, potem dobiš za pir.
Pa pitagorov izrek sploh ni IMO najbolj abstraktna zadeva, ki si jo je človek izmislil. Nula je abstraktna. Najdi mi v naravi nulo! Človeštvo je potrebovalo nekaj 1000 let od iznajdb prvih števil, da je iznašlo še nulo. A ne? Pa še danes povzroča probleme (npr. error: divide by zero)
Vse je za neki dobr!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
gzibret ::
Da ne govorimo o kakih diferencialni enačbah npr. Ali pa o neevklidski geometriji. Ali pa o matričnih operacijah. Naj kakšen matematik nadaljuje.....
Vse je za neki dobr!
bosstjann ::
zanimivo je kako dolgo so se ljudje recimo ukvarjali in se še vedno z teorijo števil (in praštevil), ker jih je zgolj privalčila neznana sila. danes je pa ta teorija prektično uporabna v kodiranju. torej zakaj se ljudje recimo ukvarjamo z števili 5000-7000 let pa je stvar šele danes bolj spošno uporabna.
kako lahko na podatkih ustvariš topologijo in so potem vse zvezne funkcije iz njih nekako uporabne? zanimivo mi je to da se je neka teorije povsem oddalji od problema in potem čez nekaj časa rešuje še kakšen drug problem.
zanimiva je tudi glasba in ostala umetnost.
kako lahko na podatkih ustvariš topologijo in so potem vse zvezne funkcije iz njih nekako uporabne? zanimivo mi je to da se je neka teorije povsem oddalji od problema in potem čez nekaj časa rešuje še kakšen drug problem.
zanimiva je tudi glasba in ostala umetnost.
MadMicka ::
V bistvu sm se narobe izrazu. Hotel sem povedat, da še zdaleč ni znanje matematike oz. računanje z velikimi števili kriterij za inteligenco. Kriterijev je precej in vsak zase ti bore malo pove...
bili_39 ::
@gzibret
Še nisi nikoli videl, kako tesarji določijo pravi kot: 3, 4, 5 in stena stoji pod pravim kotom.
Evo praktična uporaba.
Ne vem kako bo s pirom? :-)
Probaj pa mi recimo najti pitagorov izrek v naravi. Če mi lepo po kmečko razložiš, kje se pojavi pitagorov izrek v naravi, potem dobiš za pir.
Še nisi nikoli videl, kako tesarji določijo pravi kot: 3, 4, 5 in stena stoji pod pravim kotom.
Evo praktična uporaba.
Ne vem kako bo s pirom? :-)
Eschelon ::
1e23 pomaranč je ranga mase Lune (7e22kg) (1pomaranča=0,7kg) - zdej tle so lahko precejšnja odstopanja, ker so lahko pomaranče precej različnih velikosti.
Luna ima gostoto 3,3e3kg/m3, pomaranča pa ima od uča nekje 1e3kg/m3.
Če ignoriramo gravitacijo, vakuum, bi tale množica pomaranč bila okoli trikrat večja kot Luna. Luna premore 1/4 premera Zemlje, torej 64x manjši volumen. Torej bi bila naša multipomaranča okoli 20x manjša kot Zemlja. Nekaj volumna bi pridobili še z nepopolnim zasedanjem prostora med pomarančami.
(če razpolovimo maso pomaranče, bi še vedno imeli 10x razmerje med velikostjo(volumnom) Zemlje in skupine pomaranč).
Ker so pomaranče tolk masivne kot Luna, imajo tudi tolikšno gravitacijo (okrog 0,15G) - in se bodo na površini samo približno držale skupaj, proti centru pa bi začel pritisk naraščati - pomaranče bi se vse bolj držale skupaj - prostor bi bil povsem zapolnjen. (Zaradi homogenosti materiala in izjemno slabe stisljivosti vode pa ne bi imeli občutnega povečanja gostote)
Večji problem je vakuum in pa mraz/vročina, zaradi katerega bi se nekaj vrhnjih plasti razcvetelo. Satelit bi dobil svojo parno/kristalčkasto atmosfero.
Luna ima gostoto 3,3e3kg/m3, pomaranča pa ima od uča nekje 1e3kg/m3.
Če ignoriramo gravitacijo, vakuum, bi tale množica pomaranč bila okoli trikrat večja kot Luna. Luna premore 1/4 premera Zemlje, torej 64x manjši volumen. Torej bi bila naša multipomaranča okoli 20x manjša kot Zemlja. Nekaj volumna bi pridobili še z nepopolnim zasedanjem prostora med pomarančami.
(če razpolovimo maso pomaranče, bi še vedno imeli 10x razmerje med velikostjo(volumnom) Zemlje in skupine pomaranč).
Ker so pomaranče tolk masivne kot Luna, imajo tudi tolikšno gravitacijo (okrog 0,15G) - in se bodo na površini samo približno držale skupaj, proti centru pa bi začel pritisk naraščati - pomaranče bi se vse bolj držale skupaj - prostor bi bil povsem zapolnjen. (Zaradi homogenosti materiala in izjemno slabe stisljivosti vode pa ne bi imeli občutnega povečanja gostote)
Večji problem je vakuum in pa mraz/vročina, zaradi katerega bi se nekaj vrhnjih plasti razcvetelo. Satelit bi dobil svojo parno/kristalčkasto atmosfero.
Vedeti, razumeti, znati.
BigWhale ::
Kaksnih pomaranc pa? Tistih s peskami ali tistih brez?
Peske ti pri toliksnem stevilu pomaranc predstavljajo kar velik del mase.
Koliksna je pa gostota ene taksne povprecne pomarance?
Kako dolgo cesto bi pa naredil iz olupkov? Ce bi bila cesta ena taka konkretna sest pasovnica? ;)
Peske ti pri toliksnem stevilu pomaranc predstavljajo kar velik del mase.
Koliksna je pa gostota ene taksne povprecne pomarance?
Kako dolgo cesto bi pa naredil iz olupkov? Ce bi bila cesta ena taka konkretna sest pasovnica? ;)
Thomas ::
Evolucija in njen algoritem sta preveč abstraktna z skoraj vse ljudi.
Konkretnosti vsakdanjika jih takoj premotijo. V tem je tudi težavnost abstraktnega razmišljanja. Ljudem se takoj "prizemlji" na znane in "poznane" reči iz njihove okolice. Adijo vsa (nujna) abstraktnost!
Konkretnosti vsakdanjika jih takoj premotijo. V tem je tudi težavnost abstraktnega razmišljanja. Ljudem se takoj "prizemlji" na znane in "poznane" reči iz njihove okolice. Adijo vsa (nujna) abstraktnost!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
> Še nisi nikoli videl, kako tesarji določijo pravi kot: 3, 4, 5 in stena stoji pod pravim kotom.
Evo praktična uporaba.
Ne vem kako bo s pirom? :-)
A ni tudi pravi kot malo abstrakten? Sicer pa si lepo napisal in odgovor priznam kot dober. Pir sem vsekakor dolžen, samo kako je to izvedljivo (CE, LJ)?
@Eschelon - še en glas torej za nekje med:
- celo zemeljsko površino brez vode do višine Mount Everesta
- celo Zemljo
@BW
> Kako dolgo cesto bi pa naredil iz olupkov? Ce bi bila cesta ena taka konkretna sest pasovnica? ;)
Ni slaba naloga. Takle od oka - do Sonca.
@ MM
To res ni znak za inteligenco, je pa znak, da znaš abstraktno razmišljat (vsaj, kar se velikih števil tiče).
Evo praktična uporaba.
Ne vem kako bo s pirom? :-)
A ni tudi pravi kot malo abstrakten? Sicer pa si lepo napisal in odgovor priznam kot dober. Pir sem vsekakor dolžen, samo kako je to izvedljivo (CE, LJ)?
@Eschelon - še en glas torej za nekje med:
- celo zemeljsko površino brez vode do višine Mount Everesta
- celo Zemljo
@BW
> Kako dolgo cesto bi pa naredil iz olupkov? Ce bi bila cesta ena taka konkretna sest pasovnica? ;)
Ni slaba naloga. Takle od oka - do Sonca.
@ MM
To res ni znak za inteligenco, je pa znak, da znaš abstraktno razmišljat (vsaj, kar se velikih števil tiče).
Vse je za neki dobr!
gzibret ::
Thomas - se strinjam. Je pa tudi res, da je veliko lažje razmišljati, če imaš podane "robne pogoje" oziroma okvirje, znotraj katerih iščeš rešitve. Ne vem, a je to posledica same strukture možganov ali same strukture sveta, je pa dejstvo, da s podanimi robnimi pogoji lahko z nekaj truda rešitev najde vsak. Razmišljanja izven robnih pogojev pa ni zmožen prav vsak (ali pa je zmožen vsak, samo je to malo pozabil).
Vse je za neki dobr!
nicnevem ::
Aha, še vedno pomaranče. :))
> (ali pa je zmožen vsak, samo je to malo pozabil)
Ja...tole tudi mene zanima. Bom v kratkem odprl o tem (in še nečem:)...samo da pridem malo do sape.
> (ali pa je zmožen vsak, samo je to malo pozabil)
Ja...tole tudi mene zanima. Bom v kratkem odprl o tem (in še nečem:)...samo da pridem malo do sape.
drejc ::
IMO je poanta računske zahtevnosti abstrakcije misli ravno v iskanju izomorfizmov med abstraktnimi in okoliškimi objekti.
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
drejc ::
Arhitekt si zgradi hišo v obliki 4D hiperkocke (vsaka ploskev ima za osnovo 3d kocko). Čez čas potres sesede kocko vase. Kaj pol?
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | streha proti točiOddelek: Loža | 4769 (3223) | TheBlueOne |
| » | 100% sok pomarančaOddelek: Loža | 1893 (1417) | tikitoki |
| » | VerjetnostOddelek: Šola | 1230 (1036) | Luka91 |
| » | eksoticno sadje ...Oddelek: Loža | 2617 (2320) | keber |
| » | Matematični lešnikOddelek: Loža | 3260 (2770) | sketch |