Interferenčni filter - odboj svetlobe na tankih plasteh

Zanima me, če bi mi to razložil nekdo, ki zadevo razume ( zapiski profesorja - stran 6).

Na predavanjih je bila stvar razložena tako:
- eno stran obsevamo z navadno svetlobo
- na tankih plasteh se svetloba lomi tako, da se odbije z nasprotno fazo
- to odbito valovanje in vpadno valovanje sta v nasprotnih fazah in se izničita
- čez filter pride samo svetloba valovne dolžine, ki ustreza izbiri debeline plasti
- velja enačba j[vpadni]=j[odbiti]+j[prepuščeni]

Moja vprašanja:
- zakaj ta filter prepušča svetlobo samo določene valovne dolžine?? Namreč če posvetimo na eni strani in se svetloba odbije z nasprotno fazo na isto stran, se s tem navidezno izniči (energija pa še vedno je!). Kako lahko potem točno tista, ki se izniči na prvi strani pride čez filter??