Slo-Tech - Nad Muskovim skorajšnjim prevzemom Twitterja ni univerzalnega navdušenja, temveč odzivi segajo od velikanskega odobravanja do pozivov uporabnikom k alternativam. Musk je za veliko prahu poskrbel sam s svojimi ekscentričnimi komentarji in vztrajnim ponavljanjem, da se zavzema za svobodo govora v najbolj dobesednem pomenu besede. Medtem ko se Twitter trenutno vsaj na načelni ravni bori proti dezinformacijam, sovražnemu govoru, nadlegovanju in nezakonitim vsebinam, bi bil Musk precej bolj popustljiv, če gre soditi po njegovih izjavah; sebe imenuje absolutist svobode govore (free speech absolutist).

Precej manj pa je Musk toleranten do drugačnih mnenj pri svojih zaposlenih. Ko je Tesla odpuščala, so odslovljeni podpisovali sporazume, ki so vsebovale klavzule s prepovedjo blatenja podjetja (non-disparagement clause). To v industriji ni nič nenavadnega, vsekakor pa ni ravno v slogu absolutne svobode govora. Musk ima na Twitterju blokiranih precej ljudi in organizacij, ki mu sedaj -...

Slo-Tech - Ena izmed ključnih surovin v svetu prenosnih električnih naprav in zlasti pri elektrificiranju osebnega prevoza je litij, ki predstavlja okrog 15 odstotkov mase v litij-ionskih baterijah. Največja proizvajalka litija je Avstralija, večje deleže pa imajo tudi Čile, Kitajska in Argentina. Med velike proizvajalke se bo kmalu vpisala tudi Mehika, ki ima znatne rezerve litija v severni zvezni državi Sonora. Mehika je zato minuli teden sprejela zakon, s katerim je de facto nacionalizirala proizvodnjo litija. Država ima monopol nad pravicami do iskanja in pridobivanja litija v Mehiki.

V naslednjih 90 dneh bodo ustanovili državno podjetje, ki se bo ukvarjalo s pridobivanjem litija. V Mehiki so sicer nekatera najdišča že najdena, a jih večino še raziskujejo. Ni še znano, ali so dovolj bogata, da bi bilo pridobivanje litija iz njih dobičkonosno. Pričakovati je, da se bo resna proizvodnja začela šele v prihodnjem desetletju. Trenutno je v Mehiki le en delujoč rudnik litija, ki pa je v...

Slo-Tech - V prvem letošnjem četrtletju je Alphabet, Googlovo starševsko podjetje, ustvarilo rekordnih 68 milijard dolarjev dobička, kar je 23 odstotkov več kot lani. A ker so zrasli tudi stroški, se je dobiček nekoliko znižal na 16,4 milijarde dolarjev, kar je devet odstotkov manj kot lani. Dobiček iz poslovanja je sicer sorazmerno zrasel s 16 na 20 milijard dolarjev, a so zrasli tudi drugi stroški, denimo za raziskave in razvoj. Delnica je zato takoj po razglasitvi rezultatov izgubila šest odstotkov vrednosti, a je kasneje izgubo prepolovila.

Levji delež prihodkov še vedno ustvarja Google in njegovo iskanje, ki je prinesel 39 milijard dolarjev. Če k temu prištejemo še oglaševanje v YouTubu in Google Networku, so skupni prihodki te divizije 54 milijard dolarjev, iz vseh Googlovih storitev pa 61 milijard dolarjev. Storitve v oblaku prinesejo dodatnih šest milijard dolarjev, preostali podvigi podjetja pa le drobiž. V podjetju je zaposlenih 164 tisoč ljudi. Poslovodstvo je napovedalo tudi...