Slo-Tech - Nekatere rešitve, spisane v naglici, a v pravem zgodovinskem trenutku, ostanejo. Tak primer je JavaScript, ki sta ga Netscape Communications in Sun Microsystems predstavila pred tridesetimi leti. Čeprav ga je Brendan Eich sestavil v pičlih desetih dneh tistega maja, so ga predstavili šele decembra 1995. Do končne različice je minilo še nekaj mesecev, JavaScript pa je verzijo 1.0 dosegel marca 1996.

Eich se je pri sestavljanju JavaScripta zgledoval po Javi, od koder si je sposodil nekaj sintakse, konceptualno pa je sledil jezikoma Scheme in Self. JavaScript je Netscape potreboval za razvoj interaktivnih in dinamičnih spletnih strani ter aplikacij. Rezultat je jezik, v katerem koda teče na strani odjemalca in ga še danes uporablja več kot 98,9 odstotka spletnih strani.

Ostaja najpopularnejši jezik na svetu, poganja kodo v brskalnikih, backendih na strežnikih, mobilnih aplikacijah, namiznih programih in celo nekaterih vgradnih sistemih. Tudi med programerji je JavaScript med najbolj...

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze Cornell so izdelali novo vrsto tkanine, ki vpije 99,87 odstotka vse vpadle svetlobe, s čimer je najbolj črno blago na svetu. Osnova je seveda črna barva, a da so resnično zmanjšali količino odbite svetlobe, so morali material obdelati na atomski ravni. O dosežku pišejo v Nature Communications.

Začeli so z belo volno merino, ki so jo obarvali s sintetičnim polimerom melanina, ki se imenuje polidopamin. Takšno blago je črno, a daleč od najbolj črnega. Nato so ga postavili v plazemsko komoro, s katero so nanj nanesli nanofibrilne strukture. Gre za mikroskopsko majhna vlakna, ki so razporejena tako, da ujamejo svetlobo, ki se potem odbija med temi vlakni, namesto da bi se odbila nazaj v prostor. Zaradi tega je albedo skoraj nič, material ne odbija praktično nič svetlobe.

Idejo so dobili v naravi. Ptiloris magnificus, ki živi na Novi Gvineji in v Avstraliji, ima na delu telesa temno črno perje, ki uporablja enak trik. Novi material je še temnejši od perja,...

Slo-Tech - Ni skrivnost, da ameriški plačilni sistemi za fizične osebe in poslovanje s strankami močno zaostajajo za evropskimi, med drugim še vedno uporabljajo tudi čeke, predvsem pa ni tako velikega poenotenja, kot ga je Evropi prinesla SEPA. Ameriška davčna uprava IRS je šele lani začela pilotni projekt pošiljanja predizpolnjenih davčnih napovedi, sistem pa je še vedno daleč od slovenskih informativnih dohodninskih izračunov. Čeki pa so vendarle počasi začeli izumirati.

Centralna banka Federal Reserve je sporočila, da razmišljajo o opustitvi nudenja storitev obdelave čekov za poslovne banke. Še danes namreč izpostave Federal Reserve omogočajo zbiranje in procesiranje čekov za banke in hranilnice, povpraševanje po teh storitvah pa upada. Zato so javnost pozvali k oddaji komentarjev, ali bi v prihodnosti ukinili storitve za čeke.

Tudi prejemniki socialnih prejemkov so še do letos lahko prejemali čeke. Približno pol milijona prejemnikov je do konca septembra podporo prejemalo v obliki...