Slo-Tech - Ko je Apple iz telefonov nagnal priključek za slušalke, je sprožil burne odzive in žolčno razpravo o tem, ali ga uporabniki res ne potrebujejo. Na koncu se je izkazalo, da 3,5-milimetrski priključek ni tako nujen, saj so ga odstranili tudi številni drugi proizvajalci telefonov. Nasploh to ni bila prva Applova spočetka samovoljna poteza, ki se je potihoma uveljavila. Apple je tudi nekoč ugotovil, da so kartice SIM prevelike in si izmislil obrezan videz - ki je danes standard.

Za leto 2021 napovedujejo še en preskok. Najdražji model iPhona, po predvidevanjih iPhone 13, ne bo imel več Applovega lastnega priključka Lightning. Toda to ne pomeni, da bo dobil standardni USB-C, temveč ne bo imel nobenega več. Apple meni, da je brezžično polnjenje dovolj razvito in razširjeno, da postane edini polnjenja telefona. Podobno velja tudi za povezovanje z drugimi napravami, ki prav tako gre brez žic. To bo veljalo le za najdražji model, medtem ko v cenejših modelih tudi priključek ostaja. Apple...

Slo-Tech - Ekipa shairport-sync je sporočila, da so uspešno dešifrirali Applov zaprti protokol AirPlay 2 za predvajanja večpredstavnostnih vsebin. Medtem ko je bil AirPlay 1 razbit že pred leti, smo lahko vsebino z novih naprav z iOS predvajali le napravah (npr. zvočnikih), ki jih je Apple certificiral in so podpirale dešifriranje signala AirPlay 2. Nič več.

Razbitje protokola pomeni, da lahko sedaj podporo za AirPlay 2 vgradijo katerikoli proizvajalci. Gre tudi obratno, saj lahko z Raspberryjem Pi dešifriramo vsebino in jo nato predvajamo na katerihkoli zvočnikih. S tem pa se delo še ni zaključilo. Čeprav je matematika rešena, koda v Pythonu še ni povsem nared, zato zainteresirane uporabnike prosijo še za nekaj potrpljenja. Hkrati teče tudi vzporedni projekt, kjer želijo AirPlay 2 implementirati v Rustu.

Ob tem moramo priznati, da z AirPlay 2 Apple res ni pretirano skoparil. Podporo zanj imajo najrazličnejše naprave, tudi Samsungove pametne televizije z Androidom, pa LG-jeve in Sonyjeve...

Slo-Tech - Na spletni strani StackOverflow najdemo kopico programerskih vprašanj in boljših ali slabših odgovorov, ki jih bralci ocenijo. Najviše ocenjeni odgovori so po navadi tudi pravilni, čeprav to ni nujno. Zanimivo zgodbo o tem je pripravil Andreas Lundblad, ki je avtor največkrat uporabljenega koščka kode s StackOverflowa. Predvsem je ironično dejstvo, da je njegov najpriljubljenejši kos kode vseboval hrošča, ki ga desetletje nihče ni opazil.

Da je njegov kos kode res popularen, sta lani pokazala Sebastian Baltes in Stephan Diehl z Univerze v Trierju. Njun projekt je bil sicer preveriti, kako pogosto, kod in pod katero licenco se v praksi pojavljajo kosi kode, ki so dostopni na strani StackOverflow. Stran namreč izrecno zapoveduje licenco CC BY-SA 3.0, a se vsi uporabniki tega ne držijo in kodo kopirajo vse naokoli. Večina ponovno uporabljene kode je nepravilno označena, sta ugotovila.

Vrnimo pa se k najpopularnejšemu kosu kode, ki je bil objavljen leta 2010. Šlo je za funkcijo, ki...

EUIPO - Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je nedavno objavil študijo, ki ugotavlja, da stopnja piratiziranja v uniji upada. Natančneje, med letoma 2017 in 2018 je ta upadla za 15,1 %. Največji upad, 32 %, je zabeležen pri uporabi avtorsko sporne glasbe, sledijo filmi (-19,2 %), padec pri gledanju piratskih TV vsebin pa je 7,7 %.

Povprečen prebivalec unije je tako mesečno 9,7 krat dostopal do nelegalnih vsebin, pri čemer so razlike med posameznimi članicami precejšnje. Litovci in Latvijci, ki na lestvici vodijo, so to mesečno v povprečju napravili 26-krat, medtem ko so Finci grešili le nekaj manj kot štirikrat. Nasploh rezultati kažejo, da je piratstvo bolj popularno v državah z nižjimi razpoložljivimi dohodki.

In tu pride tisti "ampak".

Študija namreč temelji zgolj na spremljanju 70 milijard spletnih poizvedb med januarjem 2017 in septembrom 2018, pokriva pa osnovne metode piratstva, torej nelegalno pretakanje, ripanje legalnih pretočnih vsebin, torrente in običajne prenose....