Slo-Tech - V Evropi so čedalje glasnejši glasovi, ki od tehnoloških gigantov zahtevajo plačilo za postavitev internetne infrastrukture, ki jim omogoča poslovanje. Facebook, Google, Apple, Amazon, Microsoft in Netflix ustvarijo dobrih 56 odstotkov vsega prometa na internetu, zato bi po mnenju operaterjev morali prispevati svoj delež. Združenje evropskih operaterjev (ETNO) je maja predstavilo študijo, da bi morali našteti giganti plačati 20 milijard evrov, kar v evropskem gospodarstvu pomenilo 72 milijard evrov dodane vrednosti. Komisarka Margrethe Vestager je tedaj dejala, da bodo morali tehnološki velikani morda nositi del stroškov in da se bodo o tem še posvetovali.

Pritiski posameznih držav se sedaj krepijo. Francija, Italija in Španija so izrazile skupno stališče, da bi morali podjetja prisiliti v sofinanciranje potrebne nadgradnje omrežij, ki nosijo njihove storitve. V pismu evropski komisiji so ponovile, da omenjena podjetja ustvarilo več kot polovico vsega prometa na internetu, kar...

Nature - Raziskovalci z Yala so uspeli deloma oživiti posamezne organe v prašičih, ki so bili mrtvi eno uro, o čemer danes poročajo v Nature. Gre za nadgradnjo dela izpred treh let, ko so možgane prašičev izven telesa uspeli obdržati pri življenju še nekaj ur po smrti živali. Ker so možgani najzahtevnejši porabnik kisika, je logično nadaljevanje podaljšanje delovanja ali celo oživitev drugih, manj požrešnih organov. To pot jim je to uspelo v telesu.

Sliši se znanstvenofantastično, a ne gre za scenarij iz grozljivk z zombiji. Definicija smrti z napredkom medicine postaja čedalje zmuzljivejša, s tem pa tudi razlike med organi, ki so ali niso več aktivni, ko živo bitje na določen način umre. Če je včasih za nepreklicen kazalnik smrti veljal zastoj srca, je to v moderni medicini in veterini nepopolna definicija. Težko bi namreč trdili, da je mlad človek, ki mu srce zastane, a ga hitro oživijo in nadaljuje življenje brez posledic, vmes umrl. Hkrati so presaditve organov terjale dodatne...