Slo-Tech - Za nemškim razvijalcem letečih taksijev Volocopterjem sta živahna dva tedna: prototip letalnika so poslali v zrak v Singapurju, pokazali pristajališče zanje in obenem razkrili še tovorno izpeljanko. A tudi konkurenca je zelo aktivna in je pripravila nekaj lastnih presenečenj.

Že samovozna cestna sredstva se morajo nenehno otepati označbe znanstvene fantastike, še toliko bolj pa to velja za njihove leteče sorodnike, električne osebne letalnike. Predvsem po zaslugi Uberjevih podivjanih napovedi, da je doba letečih taksijev koj za vogalom, se je ustvaril vtis napihovanja investicijskega balona, ki pri skeptikih zbuja kar nekaj posmeha. A čeprav nas od zračnega prometa nad mesti bržkone loči vsaj še desetletje, je treba priznati, da je napredek na tem področju zares nagel. Prvi povsem električni vertikalni letalniki so pravzaprav poleteli šele pred osmimi leti! Med njimi je bil tudi 16-rotornik zelo nerodnega videza, ki ga je trojica nemških zanesenjakov zvarila iz štirih dronov. Za...

TechCrunch - Sicer še niso na voljo prav sleherniku, so jih pa novinarji in izbrani posamezniki že lahko preizkusili. Googlovi samovozeči taksiji v Phoenixu na omejenem območju že vozijo stranke, ne da bi v vozilu sedel voznik - ali kdorkoli drug. Že pred dvema letoma so vozili na zaprti progi, sedaj pa so šli tudi v resnični promet.

Z aplikacijo Waymo One pokličemo taksi, ki se pripelje in nam odpre vrata. Da ne bi nič hudega sluteči potnik pobegnil, mu vozilo najprej predstavi dejstvo, da človeškega voznika ni, in ponudi možnost komunikacije z živim človekom, če želi kaj vprašati. Nato pa odpelje in pri hitrosti 70 kilometrov na uro je pogled na vozilo brez voznika nenaraven. Ni pa nič nenaravna vožnja, saj se zdi, da je Google (oziroma Waymo) uspel ugotoviti, kako voziti nekoliko manj robotsko in šablonsko. Ljudje grešijo, zato mora temu primerno grešiti tudi samovozeči avtomobil, da se bo laže vklopil v promet. In se je.

Google ima trenutno okrog 600 samovozečih avtomobilov, ki pridno...

TorrentFreak - Podjetje za informacijsko varnost Group-IB ocenjuje, da se bodo prihodki ruskih spletnih strani, ki nezakonito ponujajo pretok avtorsko zaščitenih vsebin letos zmanjšali za 27 %, na 63 milijonov ameriških dolarjev. To je prvič v zadnjih petih letih, da se je njihova dobičkonosnost - ta je ključni dejavnik njihovega pojavljanja - ne le obrnila navzdol, pač pa opazno zmanjšala. Lani so njihovi skupni prihodki po ocenah znašali okoli 87 milijonov, še leta 2015 pa le 32 milijonov USD.

Rusija je po dolgih letih obtožb, da v primerih kršenja avtorskih pravic gleda stran, pred leti začela prvič resneje zatezati primež z blokiranjem takih strani. Največ pa je k zatonu pripomogel lanski memorandum, ki so ga prostovoljno sklenili največji ponudniki spletnih iskalnikov, med njimi Yandex, Mail.ru, Rambler in Gazprom Media in s katerim so oblikovali indeks spornih spletnih naslovov, ki so nato umaknjeni iz rezultatov iskanja. Dogovoru se je pridružil tudi Google, ki pa si je pri cenzuriranju...