Slo-Tech - Apple in Masimo sta že več let vpletena v pravni boj, saj slednji velikana obtožuje, da ure Apple Watch s svojimi senzorji za merjenje saturacije krvi s kisikom kršijo patente. Apple se je na to tožbo odzval z nasprotno tožbo, v kateri Masimu očita kršitve patentov in modelov, ki se nanašajo na obliko pametnih ur. Leta 2022 je Apple vložil dve tožbi. V prvi Masimu očita, da krši model Apple Watcha, v drugi pa več patentov, ki opisujejo njegovo delovanje. In sedaj je Apple to tožbo tudi dobil - a zmaga je pirova.

Sodišče v Delawaru je v petek razsodilo, da Masimo krši dva modela o oblikovanju Applove pametne ure. Po drugi strani pa so kršitve patentov sodišče ni ugotovilo, zato je v tem delu tožbo zavrnilo. Applu mora Masimo plačati odškodnino, ki znaša 250 dolarjev. Nobenih milijard ali milijonov, še tisočakov ne, temveč pičlih 250 dolarjev. Apple sicer to vseeno šteje kot zmago, a sodišče ni izdalo niti odredbe, s katero bi Masimu prepovedalo prodajo pametnih ur. To pa je bil v...

Slo-Tech - Spomin na julijski razpad računalniških sistemov, ki ga je povzročila nespametna posodobitev programa CrowdStrike Falcon, morda počasi bledi, a pravne posledice se šele začenjajo. Ameriški letalski prevoznik Delta je včeraj vložil tožbo zoper proizvajalca, saj je bilo zaradi incidenta prizadetih 1,3 milijona potnikov na 7000 letih, Delta pa je utrpela škodo v višini 500 milijonov dolarjev. Da se bo to zgodilo, so napovedali že takoj po incidentu.

Tožbo so vložili na sodišče v zvezni državi Georgia. V njej trdijo, da je CrowdStrike povzročil katastrofo, ker je strankam namestila nepreizkušeno in okvarjeno posodobitev. To je onesposobilo 8,5 milijona računalnikov z omenjeno programsko opremo, ki jih je bilo treba ročno ponovno usposobiti. Če bi posodobitev preverili na zgolj enem računalniku, bi opazili težave in je ne bi distribuirali svojim strankam, trdijo. Zato zahtevajo 500 milijonov dolarjev odškodnine.

CrowdStrike se je na tožbo odzval z besedami, da gre za neresnične...

Slo-Tech - Kot v preostalih delih Evrope je tudi na Norveškem spodnja starostna meja za uporabo družbenih omrežij 13 let. Ponudniki ne smejo odpirati profilov mlajšim, a je v praksi to zelo težko nadzorovati, ker otroci preprosto vpišejo starejši datum rojstva in podobno. Zaradi učinkov, ki jih imajo družbena omrežja na njihov razvoj, pa so v več državah začeli razmišljati, da bo to mejo dvignili na 15 let.

Na Danskem je premierka Mette Frederiksen že maja pozvala Evropsko unijo, da bi bilo treba to mejo dvignili na 15 let. Podobnega mnenja so tudi na Norveškem, kjer si prizadevajo za enako povišanje. Tamkajšnji premier Jonas Gahr Støre dodaja, da je to težak cilj, saj nasprotovanja ne bo manjkalo, a da je zaščita mladih pred močjo algoritmov nujna. Na Norveškem sicer več kot polovica devetletnikov, 58 odstotkov 10-letnikov in 72 odstotkov 11 letnikov uporablja družbena omrežja, četudi bi morali počakati vsaj do 13. leta.

Vlada si zato prizadeva uvesti več varovalk, ki bi otežile laganje o...