AnandTech - Na tiskovni konferenci v Münchnu je Huawei predstavil svoja paradna telefona naslednje generacije, Mate 30 in Mate 30 Pro. Ob vseh tehničnih odlikah pa je bil najpomembnejši podatek programske narave: na teh telefonih ne bo Googlovega programskega ekosistema.

Huaweijeva predstavitev najnovejših članov družine pametnih telefonov Mate je bila težko pričakovan dogodek - pa ne toliko zaradi samih naprav, temveč vprašanja, kako se bo trenutno drugi največji proizvajalec telefonov na svetu soočil s serijo ameriških prepovedi, ki so ga pahnile v sredo trgovinske vojne med Kitajsko in ZDA. Na hardverski ravni se je tokrat še izšlo, kajti procesorje Kirin 990, ki tiktakajo v notranjosti, so izgotovili, še preden je ARM odrekel zvestobo. Tudi glede operacijskega sistema še ni katastrofe, saj so uporabili vejo Androida 10, preoblečeno v lastno podobo EMUI 10. Toda zaradi prepovedi na teh telefonih ne bo Googlovih mobilnih storitev (Google Mobile Services - GMS).

To pomeni, Mate 30 (Pro) bo...

Slo-Tech - V Karlsruheju, kjer teče eksperiment KATRIN (Karlsruhe Tritium Neutrino), so dobili prve uporabne rezultate. Ti so poskrbeli za najnatančnejše meritve mase nevtrinov, ki so dosedanjo zgornjo mejo razpolovile. Nevtrini po trenutnih informacijah tehtajo največ 1,1 eV. Za primerjavo: elektroni tehtajo 0,51 MeV, protoni pa 938 MeV. Nevtrini so tako lahko, da so svoj čas predpostavljali, da sploh nimajo mase.

Nevtrini so nevtralni delci, ki so tudi bistveno lažji od katerihkoli drugih osnovnih delcev, zato jih je izjemno težko zaznati. Skozi snov potujejo praktično brez težav, kar pomeni, da je verjetnost za interakcijo s čimerkoli skrajno nizka. Skozi Zemljo in tudi naša telesa dnevno potujejo milijarde in milijarde nevtrinov, ne da bi se nas kakorkoli dotaknili. A hkrati so nevtrini eni izmed najpogostejših delcev v vesolju, zato je njihovo poznanje pomembno.

Rezultati, ki jih sedaj objavlja kolaboracija KATRIN, so nastali v meritvah letošnjega aprila in maja. Detektor meri razpad...

Bloomberg - Po vzoru Kitajske tudi Indija želi postaviti enotni državni sistem za prepoznavanje obrazov, s katerim želi pomagati kronično kadrovsko podhranjeni policiji (1 policist na 724 prebivalcev, v Sloveniji je to razmerje 1:294). Prihodnji mesec načrtujejo objavo javnega razpisa za postavitev centraliziranega sistema, ki bi bil povezan s podatki, ki jih zajame več milijonov kamer po državi, in z drugimi bazami podatkov, denimo z bazo prstnih odtisov. Sistem bodo uporabljali za prepoznavanje kriminalcev, pogrešanih oseb in mrtvih, so dejali.

Nevladne organizacije, kot je Internet Freedom Foundation, so že izrazila zaskrbljenost. Indija je država, ki nima zakonodaje o varovanju osebnih podatkov in ki ima dolgo zgodovino cenzure interneta. Postavitev sistem brez ustreznih varovalk, ki ga bodo zgradile in verjetno tudi vzdrževale tuje multinacionalke, predstavlja potencialno veliko nevarnost.

V državi imajo slabe izkušnje s postavitvijo sistema Aadhaar, ki povezuje biometrične podatke...