Slo-Tech - Apple je izdal nov pametni telefon iPhone 16E, ki je približno naslednik iPhona SE. Za nižjo ceno prinaša umetno inteligenco in je v marsičem podoben iPhonu 16. Ima enako zmogljiv procesor (A18) in enake konfiguracije pomnilnika in prostora, je pa skromnejših v drugih pogledih. Kamere so na primer precej skromnejše.

Z novincem skuša Apple povečati zanimanje za iPhonu, saj je prodaja lani celo nekoliko upadla, in sicer za en odstotek. S poceni modelom, ki pa bo še vedno imel umetno inteligenco, želijo prodajo izboljšati. Podobno so skušali tudi s serijo iPhone SE, ki so jo izdajali med leti 2016 in 2022.

Novi iPhone 16E bo stal okrog 600 evrov, kar je približno dvesto evrov manj od iPhona 16. Cena torej vendarle ne bo tako ekstremno nizka kot iPhone SE. Telefon ima 6,06-palčni zaslon OLED, cela naprava pa je skoraj enakih dimenzij kot iPhone 16. Seveda vsebuje priključek USB-C, najodmevnejša novost pa je novi akcijski gumb, medtem ko gumba Home ni več.

Osnovna verzija ima 8 GB...

Slo-Tech - Microsoft je po 17 letih razvoja predstavil procesor Majorana 1, ki je po trditvah proizvajalca prvi kvantni procesor na novi arhitekturi. O dosežku so pisali tudi Nature.

Osnovni gradnik kvantnih procesorjev so kubiti, ki pa jih Microsoft ni udejanjil z elektroni, temveč z delci Majorana. Sam pravi, da so ustvarili novi material, ki se imenuje topoprevodnik. Material je izdelan iz indijevega arzenida in aluminija. Trenutno ima čip osem kubitov, v prihodnosti pa si jih želijo milijon. Topološki superprevodnik oziroma topoprevodnik naj bi bila najenostavnejša pot do tja.

V dosežku so sodelovali tudi Google, IBM, IonQ in Rigetti Computing. Čip proizvaja kar Microsoft sam, njegove uporabe pa v Azuru za zdaj ne bodo ponudili. Sprva bodo čipe preigrevali na univerzah.

Slo-Tech - Francoski fuzijski reaktor WEST (Tungsten/W Environment in Steady-state Tokamak), ki ga upravlja Komisariat za alternativne energije in atomsko energijo Francoske republike (CEA), je zabeležil nov rekord. V najnovejšem poizkusu so 1337 sekund vzdrževali plazmo s termično močjo 2 MW, s čimer so podrli kitajski rekord.

V začetku leta so na Kitajskem 1066 sekund zagotavljali temperaturo nad 100 milijonov stopinj Celzija, s čimer so pretekli rekord presegli za več kot dvakrat. V Franciji so te pogoje zagotavljali 1337 sekund, pri tem pa reaktor ni utrpel škode ali drugih nepričakovanih posledic. Doseganje tako visokih temperatur in tlakov od 5 do 10 atmosfer namreč predstavlja stres za reaktor.

Naslednji koraki so še bolj ambiciozni, saj želijo iz minutnih dosežkov prestopiti v ure. Tudi to bodo poizkušali v WEST-u, čeprav slednji nikoli ne bo komercialni reaktor. Še vedno pa poteka tudi gradnja največjega fuzijskega reaktorja na svetu ITER, ki bo stal v Franciji.