Slo-Tech - Mozilla uresničuje napovedi in v svoj brskalnik Firefox prinaša navidezna zasebna omrežja (VPN). Nova storitev se bo imenovala Firefox Private Network in bo na voljo v okrnjeni brezplačni inačici ali v polni plačljivi verziji. Brezplačna inačica nudi 12-urno uporabo VPN-ja na mesec, ki jo dobimo v obliki 12 enournih kuponov. Po drugi strani pa za pet dolarjev na mesec dobimo možnost uporabe VPN ves čas, kar lahko počnemo s petih naprav. Uporabljal se bo protokol Wireguard (in ne na primer IPsec ali OpenVPN).

Strežnike za to plačljivo storitev zagotavlja švedski odprtokodni VPN Mullvad, medtem ko bo brezplačna verzija tekla prek Cloudflara. Na voljo bo 30 držav, v katere se bomo z VPN lahko virtualno "preselili". Za zdaj podpirajo Windows 10, Android in Chromebooke, kmalu pa sledi še podpora za iOS. MacOS in Linux bosta sledila še malce kasneje. Kdor ima ustrezen sistem, se lahko prijavi v čakalno vrsto za povabilo v beta verzijo. Sprva bodo na vrsti Američani.

Pri uporabni VPN je...

theguardian.com - Internet stvari in vedno povsod priključene naprave so zanimive, dokler nas zaradi svoje pametnosti ne pustijo na cedilu. Vozilo, ki med vožnjo ves čas potrebuje signal mobilnega omrežja, je v divjini hitro neuporabno. The Guardianova novinarka Kari Paul je to izkusila na lastni koži, ko je v Kaliforniji najela Toyoto Prius prek storitve GIG Car Share, kjer avtomobil odklenemo kar prek pametnega telefona. Za najem ni treba izpolnjevati nobenih papirjev, potrebujemo le račun v aplikaciji.

Toda ko je vozila proti severu države in pakirala ob cesti, je bilo zgodbe konec. Na makadamski cesti priusa ni bilo možno več zagnati, ker je izgubil mobilni signal. Avtomobil se ni več premaknil. Še bolj zabavno je bilo dejstvo, da je njen mobilni telefon še našel signal omrežja, tako da je svojo odisejado lahko v živo objavljala na spletu. Ko je klicala na pomoč uporabnikom pri GIG, so ji dejali, da je to pogosta napaka. Odpraviti pa jo je možno le tako, da avto odvlečejo na območje, kjer je...

Reuters - Evropska komisija (EK) je razkrila osnutke predpisov, ki bodo na ozemlju stare celine urejali upravljanje industrijskih podatkov, nadzirali uporabo umetne inteligence in ukorili ameriške tehnološke gigante. Paket je prvi v nizu prihajajočih zakonskih predlogov, ki bodo oblikovali digitalno prihodnost unije.

Predlogi se (resnici na ljubo precej ohlapno) nanašajo na gradnjo enotnega podatkovnega trga držav članic, kar naj bi v bodoče pomagalo vzpostaviti lastna velika tehnološka podjetja, ki bi zmanjšala zaostanek za ameriškimi in azijskimi. EU namreč ne skriva razočaranja, da je v prvi fazi digitalizacije precej zaostala, zlasti na področju storitev za končne potrošnike, denimo pri družbenih omrežjih, pametnih napravah in spletni prodaji.

Enotni podatkovni trg bi se tako naslanjal predvsem na doslej zbrane podatke, ki jih imajo večja podjetja, primeroma naštevajo nemški Siemens in francoski Alstom, vanj pa bi v naslednjih letih investirali še med 4 in 6 milijardami evrov, med...