Slo-Tech - Medtem ko se v slovenski javnosti krešejo mnenja o izgradnji še enega velikega jedrskega reaktorja, se ameriški tehnološki giganti obračajo k lastnim malim modularnim reaktorjem (SMR) za napajanje lastnih požrešnih podatkovnih centrov.

V začetku tedna sta Google in Kairos podpisala pogodbo o dobavi energije iz SMR-jev za Googlove podatkovne centre. Prvi vati naj bi iz Kairosovih SMR-jev stekli leta 2030, nato pa bodo pet let postavljali še dodatne. Kairos bo postavil več SMR, ki bodo skupno Googlu zagotavljali 500 MW električne energije. Za zdaj delujočih SMR v ZDA še ni, Kairos pa je julija začel graditi prototip v Tennesseeju, ki naj bi bil nared leta 2027.

Podobne zamisli ima tudi Amazon, ki je napovedal troje investicij v SMR-je. Medtem ko je Google obljubil odkup energije, je Amazon začel financirati razvoj. Ena izmed pogodb je sklenjena z dobaviteljem Energy Northwest, ki bo proučil možnost postavitve SMR blizu Columbia Generating Station, kjer je trenutno en 1200-MW...

Slo-Tech - Včeraj je nekdanji ameriški predsednik na spletni strani World Liberty Financial začel prodajati svoj kriptožeton, ki se imenuje WLFI. Začetek je bil vse prej kot spektakularen, saj je spletna stran večkrat klecnila, pogosto pa smo namesto vsebine videli zgolj napis, da potekajo vzdrževalna dela. Na prodaj je 20 milijard žetonov po oceni 0,015 dolarjev za žeton, a so jih prodali le manjši del.

Po podatkih spletne strani je prodanih zgolj 4,1 odstotka razpoložljivih žetonov, s čimer so zbrali okrog 12 milijonov dolarjev. Trump projekt z geslom The DeFiant Ones oglašuje že od avgusta. DeFi je okrajšava za decentralizirane finance, zasnovan pa je kot platforma za posojanje kriptovalut. Namenjen naj bi bil torej ljudem, ki nimajo dostopa do konvencionalnega bančništva, a po drugi strani je WLFI na voljo le kvalificiranim vlagateljem, ki imajo vsaj milijon dolarjev ali 200.000 dolarjev prihodkov letno. WLFI je torej hranilec vrednosti na platformi, njegovi imetniki pa naj bi imeli...

Slo-Tech - Potem ko je WinAmp vstal od mrtvih, so minuli mesec njegovo izvorno kodo objavili na GitHubu. Manj kot poln mesec pozneje so celoten repozitorij izbrisali, saj je bila objava povezana s številnimi zapleti in tudi kršitvami licenc in pravic. Zgodba bo v zgodovino ostala zapisana kot eno najbolj ponesrečenih odprtij kode.

Ni namreč vsako razkritje kode enako, predvsem pa se razlikujejo pravice in obveznosti. Kodo so sprva objavili pot licenco Winamp Collaborative License (WCL) Version 1.0, ki je med drugim prepovedovala izdelavo drugih verzij (No Forking: You may not create, maintain, or distribute a forked version of the software.) To je seveda v nasprotju s pravili GitHuba, tehnično gledano pa takšna koda ni odprta, temveč je zgolj razkrita. Zato so licenco posodobili in WCL 1.0.1 je dovoljevala ustvarjanje drugih verzij, a prepovedovala njihovo distribucijo. V praksi je to zelo težko preverjati.

Še večji problem pa so bili drobci kode, ki tam ne bi smeli biti. Nullsoft, ki je...