Slo-Tech - Pred skorajda letom dni je NASA na Marsu uspela izvesti prvi kontroliran let in pristanek na Marsu, in sicer s svojim majhnim helikopterjem Ingenuity. Ob začetku misije je imel predvideno življenjsko dobo 30 solov, kar bi se izteklo lanskega 4. maja, a Ingenuity še vedno deluje. NASA mu je sedaj življenjsko dobo podaljšala do septembra, za kar so mu tudi nadgradili programsko opremo.

Ingenuity je doslej izvedel že 21 uspešnih poletov na Marsu, kar je bistveno več od pričakovanj. NASA je namreč sprva strahoma pričakovala prvi polet, kaj šele skoraj dva ducata. Sedaj ko je Ingenuity pokazal, da je tudi v redki Marsovi atmosferi možno leteti, se je njegova naloga prelevila iz demonstrativnih poletov v izvidnika za rover Perseverance. Doslej je v zraku prebil 38 minut in v tem času preletel 4,6 kilometra. Sedaj pa bo letel nad težjim terenom kot spočetka. Prečkal bo območje, ki ga imenujejo Séítah in ga sestavlja 40 metrov globa delta nad kraterjem, kar vključuje klife, ostre površine...

AMD - Pri AMDju so napovedali sedmerico novih procesorjev serije Ryzen 5000(G). Medtem ko jih šest popolnjuje luknje v dosedanji ponudbi, pa bo bržkone največ pozornosti vzbudil Ryzen 7 5800X3D, z dodatno količino predpomnilnika L3.

Še lansko poletje smo upali, da bo AMD pred koncem leta lansiral procesorje s tehnologijo V-Cache (vertical cache), ki omogoča montažo dodatnega predpomnilnika v višino. Nato so težave s proizvodnjo polprevodnikov načrte zamaknile in na letošnjem sejmu CES smo lahko slišali, da naj bi prvi takšen igričarski procesor - Ryzen 7 5800X3D - prispel spomladi. Zdaj poznamo datum in ceno: 20. april in 450 dolarjev (ZDA, brez davka). To pomeni, da ima čip isto ceno kot Ryzen 9 5900X, ob tem pa je (kot navaden 5800X) še vedno osemjedrnik - in to z rahlo nižjimi frekvencami, da so toplotni izpust ohranili v prvotnih mejah. V zameno ima skupno kar 96 MB predpomnilnika L3, kar naj bi po zagotovilih inženirjev v igrah pomenilo približno 15-odstotni pribitek k...

Slo-Tech - Ameriški senat je soglasno sprejel zakon o poletnem času (Sunshine Protection Act of 2021), ki za celotne ZDA uvaja stalni poletni čas skozi vse leto. S tem bi se de facto odpravilo premikanje ure dvakrat letno, standardnega časa pa ne bi več uporabljali. Poleti sprememb ne bi bilo, pozimi pa bi sonce vzhajalo in zahajalo uro pozneje, zaradi česar bi bila jutra temnejša, večeri pa svetlejši. Zakon gre sedaj v spodnji dom ameriškega kongresa. Če bo sprejet tudi tam, ga bo ameriški predsednik podpisal in razglasil.

O premikanju ure dvakrat letno, kar del držav v zmernih geografskih širinah počne dvakrat letno, je bilo prelitega že mnogo črnila. V državah, kot je Slovenija, se s premikom ure izognemo zelo zgodnjemu vzhajanju sonca poleti, hkrati pa pridobimo še uro svetlobe zvečer. Evropska komisija je leta 2018 Evropejce vprašala, ali želijo ohraniti trenutni režim ali pa morebiti preiti na stalni standardni ali poletni čas. Večina Evropejcev se je tedaj odločila za stalni poletni...