Slo-Tech - Ameriško prizivno sodišče v prvem okrožju (severovzhodne ZDA) je odločilo, da so zasegi in vsebinski pregledi elektronskih naprav na ameriških mejnih prehodih zakoniti in dopustni tudi brez sodnih odredb. Odločitev se nanaša na primer Sidda Bikkannavarja, ki je zaposlen v NASI in je bil leta 2017 na letališču pridržan, dokler ni vnesel gesla in odklenil svojega telefona, da ga je lahko mejna policija preiskala. Bikkannavar, ki je rojen v ZDA in tudi državljan ZDA, je moral telefon izročiti, zato ne ve, kaj vse je policija na njem iskala in ali je vsebino prekopirala; po postopku so mu ga vrnili.

Prvostopenjsko sodišče je po tožbi, ki jo je vložil Bikkannavar in v kateri sta ga podprla Electronic Frontier Foundation in American Civil Liberties Union, razsodilo, da takšni pregledi kršijo četrti amandma, ki ščiti pred neutemeljenimi preiskavami. Za preiskavo je zadosten že sum (reasonable suspicion) in ne utemeljeni sum (probable cause), a so razsodbo v EFF in ACLA vseeno označili...

Bloomberg - Mastercard je včeraj sporočil, da kani podpreti nekatere kriptovalute na svojem omrežju še letos. S tem se pridružuje napovedim nekaterih drugih pomembnih igralcev, ki so to že napovedali. Zadnja je bila Tesla, pred tem pa je odmevala tudi PayPalova najava podpore. Mastercard sicer že deloma podpira kriptovalute, saj lahko imetniki njihovih kartic že kupijo kriptovalute, a transkacije ne potekajo prek omrežja Mastercard. Nova napoved pa pomeni, da bo možno s kriptovalutami plačevati storitve trgovcem.

Mastercard ni izrecno izpostavil, katere kriptovalute bodo podprli. Dejali so le, da številne še ne izpolnjujejo strogih pogojev, zato ne bodo podprte. Glavni problem je namreč zaščita potrošnikov, saj v splošnem transakcije s kriptovalutami niso izpodbojne, medtem ko kartična plačila še kako so - v večini bank 90 ali 120 dni po plačilu, če storitev ni opravljena. To smo na primer množično izkoriščali ob propadu Adrie Airways, ko je bilo možno s kreditnimi karticami plačane vozovnice...

Bloomberg - Evropska unija ugotavlja, da je pri proizvodnji polprevodniških čipov skoraj popolnoma odvisna od ZDA in Azije, zato razmišlja o tovarni v Evropi. EU želi na domačih tleh imeti napreden proizvodni obrat, ki bi bil sposoben izdelovati čipe v manj kot 10-nanometrski tehnologiji. Da bi to uspelo, želijo pritegniti tudi globalne igralce, kot sta tajvanski TSMC in korejski Samsung.

Minuli mesec smo pisali, da na trgu čipov za avtomobile vlada hudo pomanjkanje, kar ni edini tovrstni primer. Čeprav bo konkretni primer slej ko prej rešen, se Evropa čedalje bolj zaveda problematične odvisnosti od tajvanskih, ameriških in drugih proizvajalcev. Zato si Evropska komisija pod taktirko komisarja za industrijo Thierryja Bretona prizadeva da gradnjo nove ali posodobitev kakšne že obstoječe tovarne v EU. Projekt je še v fazi planiranja, saj se EU še ni odločila, na kakšen način želi ta cilj doseči. So pa že lani dejali, da je dolgoročni cilj v EU proizvesti vsaj petino čipov in mikroprocesorjev...