Slo-Tech - Tranzistorji so dandanes sestavljeni v glavnem iz silicija, ki mu polprevodniške lastnosti izboljšajo z dopiranjem z elementi z več ali manj elektroni (in dobimo n in p plast), ni pa to samoumevno. V preteklosti so jih izdelovali tudi iz germanija, še danes pa se za nekatere nišne uporabe izdelujejo tudi iz galijevih, arzenovih, indijevih, germanijevih in ogljikovih zvrsti. Obetaven kandidat je tudi indij-galijev arzenid (InGaAs), ki so ga že v preteklosti intenzivno preiskovali, a je širšo uporabnost preprečilo slabše delovanje v nizkem merilu. Moderni tranzistorji so namreč nanometrskih dimenzij.

Raziskovalci z MIT so pokazali, da to poslabšanje ni vrojena lastnost materiala, temveč je posledica oksidnih ionov. InGaAs ima številne zaželene lastnosti, zaradi katerih je dober kandidat za izdelavo tranzistorjev. Omogoča hitro preklapljanje tranzistorjev in delovanje pri nizkih napetostih, kar bi v praksi pomenilo doseganje višjih frekvenc in zmanjšanja porabe električne energije....

Nature - Kljub nekaj zastojem zaradi vojn in epidemij se človeška vrsta vse od nastanka uspešno širi, tako da danes šteje okrog 7,8 milijarde živih posameznikov (v celotni zgodovini je živelo okrog 100 milijard ljudi). Raziskovalci z Weizmannovega inštituta v izraelskem Rehovotu so izračunali, koliko snovi smo proizvedli. Ocenili so, da je prvikrat v zgodovini masa vseh predmetov in izdelkov, ki smo jih ljudje proizvedli, večja od celotne biomase na planetu. Z drugimi besedami to pomeni, da smo proizvedli več kot vsa ostala živa bitja skupaj.

Zapisano ne pomeni, da ljudje tehtamo tako veliko - 7,8 milijarde je v primerjavi z Zemljo še vedno majhna številka. Tako čez palec tehtamo okrog 400 milijonov ton. A po drugi strani so vsi ti iznajdljivi osebki proizvedli 1,1 bilijona ton izdelkov (140 ton na živega človeka, 11 ton na človeka v zgodovini), kar je ravno enako kot znaša suha masa vseh rastlin, živali, gliv, bakterij, arhej in enoceličarjev. Leta 1900 je masa človeških izdelkov obsegala...

Ars Technica - Prototip SN8 SpaceXovega vesoljskega plovila Starship se je malo pred polnočjo prvič dvignil s teksaškega poligona, poletel do okoli desetih kilometrov višine, izvedel zahteven manever spuščanja v horizontalni orientaciji in - ob pristanku naravnost spektakularno eksplodiral.

SpaceXova ekipa v teksaški Boca Chici, kjer sestavljajo prototipne izvedenke vesoljskega plovila Starship, s katerim želijo nekoč odleteti na Mars, nam je včeraj dostavila šolski eksperiment iz Kerbal Space Programa - le da v resničnosti. Po tem, ko so morali poskus dan pred tem prekiniti le dobro sekundo pred prižigom motorjev, se je v sredo, dobre četrt ure pred polnočjo po našem času, Starshipov prototip SN8 vendarle dvignil z izstrelišča. Trije motorji Raptor (končna različica plovila naj bi jih imela šest) so napravo pognali blizu predvidene višine 12,5 kilometra; natančne podatke o letu bo podjetje predstavilo v prihodnjih dneh. Sledil je obrat "na trebuh", kar je ključno za Starshipovo spuščanje, saj...