Slo-Tech - Po uspehu na Otoku so tudi njihovi sosedje uspešno zaključili eksperiment s štiridnevnim delovnikom. V precej manjšem preizkusu je sodelovalo 12 podjetij, projekt pa so spremljali v sindikatu Fórsa, iniciativi Four-Day Week Ireland ter University College Dublin in and Boston College. Rezultati so zelo pozitivni, saj bodo vsa podjetja štiridnevni delovnik uporabljala še naprej, devet dolgoročno, tri pa se še ne želijo zavezati.
Vsi zaposleni so bili s krajšim delovnikom zadovoljni. Poročajo o zmanjšanju stresa, utrujenosti in težav z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Spali so v povprečju več (7,72 namesto 7,02 ure), na teden so 36 minut več posvetili hobijem, povečalo se je zadovoljstvo v življenjem in kakovost, okrepilo se je tudi prosocialno vedenje.
Delodajalci niso opazili večjih težav. Sedem podjetij je razkrilo tudi poslovne rezultate, ki so se pri šestih izboljšali, pri enem pa poslabšali. Vsa podjetja so opazila znižanje porabe energije in povečanje produktivnosti. Povprečna ocena novosti je znašala 9,2 od 10. Podjetja kot argumente za spremembo navajajo tudi možnost nefinančne kompenzacije, saj si nekatera manjša podjetja težko privoščijo povečevanje plač, da bi za kadre tekmovala z multinacionalkami, zato jih lahko poizkusijo privabiti z drugimi ukrepi, denimo skrajšanim delovnikom.
Pri nas bi lahko delali 10 do 12 dni na teden, pa bi bilo še vedno premalo, glede na obseg dela. Ker pa ne bi imeli od tega dosti, delamo striktno pet dni. Če bi štiri, bi imeli premalo za razdeliti in zaposleni ne bi bili zadovoljni.
V javnem sektorju pa verjamem, da to gre. Tudi storilnost se popolnoma nič ne zmanjša. Ne bi se tudi, če bi delali le en dan na teden. Popolnoma enaka bi ostala.
Kdaj lahko pričakujemo sprejem tega v našem javnem sektorju? Morda bi lahko preizkusili 3 dnevni delovni teden, ker so vsi tako izgoreli?
V javnem sektorju je med lockdownom bila ista produktivnost kot je sedaj ali pa pred lockdownom. Oni gredo komot na 1 delovni dan na leto, pa se to ne bo poznalo na njihovi produktivnosti.
4 dnevni delovnik je itak bolj primeren za pisarniške delavce, ki nimajo veliko stika s strankami. Pač kjerkoli nikogar ne moti, če te en dan ni. Važno, da imaš opravljene tedenske zadolžitve.
Za ostale je pa recimo za krajšanje delovnika bolj primeren 6 urni delovni dan. Sicer na papirju to pomeni, da rabiš 33% več delavcev, kar na prvi pogled izgleda grozno. Je pa recimo višja produktivnost na uro, če delaš 6 namesto 8 ur. Pa tudi bolniških je nekaj manj. Kar tudi ni nič.
Sicer večina firm še ni pripravljena iti v to. Ampak je vse več panog kjer je težje in težje dobiti dovolj delavcev. In če ne morejo ponuditi več denarja, bi blo najbrž smiselno, da vsaj razmislijo o krajših delovnikih...
Yep, če ne moreš dobiti delavcev, je rešitev, da zmanjšaš število delovnih ur. Ker bo tako več narejeno in več denarja za razdeliti. Ali pa vsaj, baje, enako denarja za razdeliti. Ker ga prej ni bilo dovolj za dvigniti plače. Svašta.
Pri nas bi lahko delali 10 do 12 dni na teden, pa bi bilo še vedno premalo, glede na obseg dela. Ker pa ne bi imeli od tega dosti, delamo striktno pet dni. Če bi štiri, bi imeli premalo za razdeliti in zaposleni ne bi bili zadovoljni....
Tole se meni sliši kot da firma dobiva posle s ponujanjem prenizke cene za svojo storitev, to pa potem prelaga na delavce. Tipično slovensko poslovanje.
Pri nas bi lahko delali 10 do 12 dni na teden, pa bi bilo še vedno premalo, glede na obseg dela. Ker pa ne bi imeli od tega dosti, delamo striktno pet dni. Če bi štiri, bi imeli premalo za razdeliti in zaposleni ne bi bili zadovoljni.
V javnem sektorju pa verjamem, da to gre. Tudi storilnost se popolnoma nič ne zmanjša. Ne bi se tudi, če bi delali le en dan na teden. Popolnoma enaka bi ostala.
Ma narobe pišeš!!!! Delali bi 4 dni/teden, plačo pa imeli za 12 delovnih dni/teden.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Vprašanje je čisto jasno in se glasi: ali so delavci sposobni narediti 25% več na dan, za isto plačo. Če je odgovor DA, potem so lahko zadnji dan v tednu doma, če pa je odgovor NE, potem se bi nekomu (podjetju) z štiriurnim delavnikom delala škoda.
Tam, kjer imajo zelo veliko dodano vrednost (in na Irskem jo imajo), to še gre, pri nas pa marsikomu nebi.
Problem teh zakonov je, da jih delajo ljudje z nič delovne dobe na realnih delovnih mestih.
V proizvodnjah so norme take, da je 5 dni premalo, kje bodo v štirih
Se pa več delavcev najame da se menjavajo dneve pa se dela 7 dni v kombinaciji z dvema ekipama, vsaka ekipa po 3 dni pa pol. Aja sam pol bi bil dobiček manjši. Ajej. kakšna škoda za tiste ki so na vrhu korita.
Verjetno je potrebno povedati marsikaj o ozadju "uspeha" Irske in podjetij na Irskem.
Irska (z Dublinom) je bila relativno zaostala država, bil sem tam okrog leta 2000 večkrat. Tam je bil predstavnik firme Ericsson, Hrvat po rodu, ki so ga prestavili na Irsko.
On je pripovedoval, da je on kot Hrvat (Jugoslovan) doživel šok na Irskem. Nihče ni delal, ljudje so hodili ob 13h domov (pa bi morali delati do 15h).
Ircem je uspel prvi "preboj", ko so na Irskem sestavljali PCje in pakirali softver za Microsoft. Tam se je začela njihova "ljubezen" do multinacionalk. Potem so v spregi z Nizozemsko uvedli "dvojni irski sendvič", kjer so se s pravnimi manevri tujci izgnili plačevanju davkov. Sedaj bo dvojni irski sendvič ukinjen (morda je že bil - ne sledim), druge EU-27 države (predvsem recimo Francija in Španija) pa so od multinacionalk trdno odločene pobrati davke.
Intel bo letos odpustil kar nekaj ljudi - tudi precej Ircev.
V realnosti Irci še vedno uživajo benefite neke vrste davčne oaze. Da se razumemo, v EU (oz. Evropi) so davčne oaze: Irska, Nizozemska in Luxembourg. Nizozemska sama niti ne toliko, ampak Nizozemski Antili pa ja. Velik "ljubitelj" Nizozemske (in Antilov) je tudi Sandi Češko, ki je kar nekaj zaslužil, nato pobrisal iz Slovenije (fizično se še nahaja v Sloveniji - njegov denar pa ne).
Ko se bo ta zanka okoli Ircev začela bolj zategovati, bodo Irci prisiljeni nazaj iti delat ali pa pač zapasti v neko revščino.
Zaenkrat jim gre dobro, vendar ne na račun tega, da delajo.
