Slo-Tech - Včeraj je izšla stabilna verzija novega Linuxovega jedra, ki nosi oznako verzije 5.1. Nova inačica, ki še vedno nosi kodno ime Shy Crocodile in ki jo je Linus Torvalds odobril po sedmih kandidatih za izid (običajno jih je sedem ali osem), prinaša precej novosti. Skupno vsebuje 17,8 milijonov vrstic kode in 3,3 milijone vrstic komentarjev.
Glavna novost je hitrejše rokovanje z datotekami (I/O interface). Novi io_uring namreč prinaša podporo za hiter in asinhron dostop I/O. Knjižnica v uporabniškem prostoru omogoča aplikacijam enostavno uporabo io_uring, ne da bi morale poznati podrobnosti. Dodana je tudi podpora za uporabo trajnega (nevolatilnega) pomnilnika kot RAM. Uporaba NVDIMM v ta namen terja določene kompromise, a v nekaterih primerih je koristna.
Linux 5.1 odpravlja težavo z letom 2038, saj bo tedaj celoštevilčni števec sekund od začetka Linuxove epohe (1.1.1970) presegel omejitev 32-bitnih števcev. Na področju strojne opreme prinaša novo jedro podporo za nekaj novosti, kot je to že v navadi. Med drugim so podprti: Raspberry Pi 3 Model A+, Intel 22260 WiFi, Habana Labs Goya AI itd.
Novo jedro najdete na uradni spletni strani ali pa počakate, da ga dodajo v vašo distribucijo.
Če prav razumem, sam namreč nisem linuxaš, je to gola verzija, ki deluje samo v konzolni verziji, na njej pa potem gradijo razne Fedore, Kali, Open-wrt,... ali sem si narobe predstavljal?
Če prav razumem, sam namreč nisem linuxaš, je to gola verzija, ki deluje samo v konzolni verziji, na njej pa potem gradijo razne Fedore, Kali, Open-wrt,... ali sem si narobe predstavljal?
To je core, torej jedro. Kot podvozje pri avtomobilu. Ostalo meso, torej GUI in ostalo programje pa je kot šasija in elektronika ipd.
Če prav razumem, sam namreč nisem linuxaš, je to gola verzija, ki deluje samo v konzolni verziji, na njej pa potem gradijo razne Fedore, Kali, Open-wrt,... ali sem si narobe predstavljal?
Ni cisto tako. Linux jedro brez datotecnega sistema in aplikacij je sam sebi namen. Za konzolo potrebujemo vsaj nek osnovni sistem z c prevajalnikom in osnovnimi programi. Primer ogrodji ki nam omogocajo zgraditi tak sistem so: buildroot, yocto, lfs. Osnova, ki jih ta ogrodja sestavijo skupaj pa so aplikacije tipa Busybox, udev in neka oblika datotecnega sistema. Recimo ext3/ext4.
Ravno zaradi tega je nastala velika polemika med pojmi GNU in Linux. Nekateri se vedno vztrajajo pri poimenovanju sistemov, ki tecejo na Linux jedru GNU/Linux.
Linux = jedro GNU = zbirka odprtokodnih aplikacij, ki omogocajo normalno rabo racunalnika (ls, cat, echo, cd, ...)
A kdo uporablja to sploh Linux sam po seb brez distribucij?
Seveda. Prav distribucije uporabljajo jedro kot tako. :) Sicer pa ti nič ne brani, da si najnovejše jedro sam skompajlaš. Ni prav noben bavbav, sploh dandanes! Paziti moraš le, da si ga pravilno skonfiguriraš - lahko uporabiš kar trenutno konfiguracijo. Če pa se ti ne da ubadat s tem, pa lahko komot počakaš, da pride update z novim jedrom, kar pa zna trajat nekaj časa. Tu so sicer navodila (na hitro sem pogooglal): https://www.cyberciti.biz/tips/compilin...
::
Jedro sem sam prevajal tam proti koncu 90. let. V konfiguratorju si za posamezne zadeve nastavil, ali jih želiš v jedru ali kot zunanje module (ali pa sploh ne). Tako si si nastavil jedro za svoje potrebe. Zvečer si sprožil prevajanje in imel zjutraj novo jedro. Novo jedro si najprej v boot loaderju dodal poleg obstoječega, ker ni vedno delovalo iz prve.
PS: Na 486 se je prevedlo v 15 minutah, kje za vraga si ti prevajal?
300Mhz celeron, navit na 450Mhz.
Koliko časa natančno se je prevajalo ne vem (ni pa bilo v 15 minutah), spomnim se le tega, da sem te stvari pustil delati ponoči, ker je bil čez dan računalnik stalno v uporabi.
Na PI 120 Mhz (torej nekaj razredov hitrejše kot 80486 sx/dx) je delalo prevajanje jedra v božjo mater počasi (Redhat distro).
Problem ni bil toliko v hitrosti takratnih procesorjev (vsi so bili relativno pocasni), ampak v tem, da je ravno v tistih casih (od 2.0.x preko 2.2.x in 2.4.x) jedro zacelo rasti precej hitreje, kakor prej (v casu 1.2.x oziroma za igrackanje 1.3.x).
Pa krivec za daljse prevajanje niso mogli biti moduli, saj so se buildali loceno od kernela (make modules).
saj če sam prevajaš, itak ne vključiš vseh modulov...
jaz mam eno drugo vprašanje: sem hotel dati low latency kernel, ker se pozna pri audio, pa mi je vseeno hotel "generic" image imeti kot dependency. Je to normalno? Torej poleg low latency 3 kernel debov, potrebujem še generic linux-image?
Jaz mislim, da ne. Vsaj za linux-image-rt-amd64 na Debian-u nisem nič rabil generic. Instaliraj linux-image-rt-* če hočeš low latency, ki je že na repozitoriju.
Glede na to, da je uradno podprt na Debian-u, bi rekel da je dovolj stabilen. Vsaj jaz nisem opazil nobenih problemov v tem kratkem času ko sem ga uporabljal. Meni ni rešil "zanimivega" problema z zvokom, zato sem dal nazaj navadnega.
