ESA - V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.
Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo nekoliko prekmalu. Po načrtu so potem plovilo nadalje upočasnjevali potisniki, ki so se verjetno tudi izklopili prehitro. Po načrtu bi se to moralo zgoditi 2 metra nad površjem, kolikor padca bi Schiaparelli še lahko amortiziral. Čedalje bolj verjetno postaja, da je šel Schiaparelli po isti poti kot Beagle 2, čeprav ESA tega še noče priznati.
Trenutno ESA še vedno nima kontakta s Schiaparellijem, glede na omejen rok trajanja baterijskega napajanja (v skrajno najboljšem primeru teden dni) pa se okno hitro zapira. Glavni namen Schiaparellija je bil po besedah ESA preveriti evropske sposobnosti pristanka na Marsu, ki sodeč po razpletu še vedno potrebujejo nekaj dodelav. Ker so te informacije pridobili in ker v orbiti okrog Marsa še vedno kroži TGO, so v ESA misijo vseeno označili kot uspešno. TGO bo analiziral atmosfero in služil kot komunikacijski kanal za komuniciranje s prihodnjimi plovili na poti na Mars. Kot pojasnjuje Jan Woerner, direktor ESA: "To je značilno za preizkuse. Misijo smo izvedli, da bi pridobili podatke, kako pristati na Marsu z evropsko tehnologijo. Zatorej so vsi podatki iz te noči uporabni, da bomo razumeli, kako izvesti pristanek naslednjič, ko gremo tja z roverjem."
Pristajanje na Marsu je nasploh težak problem. Od dobrega ducata poizkusov pristanka na Marsu jih je uspela približno polovica. Američani so na Marsu srečno pristali sedemkrat, Rusi pa enkrat napol, saj je Mars 3 deloval vsega petnajst sekund. Ali bo ESA tja res lahko poslala rover, je odvisno od proračuna. Možnosti so se s polomom Schiaparellija žal zožile.
Malo draga šola tole testiranje pristajanja. Me spominja na SSSR in njihov razvoj in testiranje. Če bo šlo, bo šlo, če ne, bomo pa malo spremenili in testirali z naslednjim preizkusnim zajcem.
Jst ne vem, kaj ESO tolk matra. Verjetno je Marsova atmosfera in površje eno najbolj raziskanih poleg Zemlje in Lune, pa še vedno fejlajo. A jim med potjo scvre elektroniko? Ne vejo kdaj odklopit padalo, kako lahko to sfalijo? Nasa spusti roverja s potisniki in nato še z žerjavom, ESA pa še potisnikov ne uštima? Potem naj vsaj preverjeno varianto s padalom + airbagi probajo.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Malo draga šola tole testiranje pristajanja. Me spominja na SSSR in njihov razvoj in testiranje. Če bo šlo, bo šlo, če ne, bomo pa malo spremenili in testirali z naslednjim preizkusnim zajcem.
Ali lahko navedeš konkreten primer oz. primere, pri katerih projektih vesoljskega programa so znanstveniki v SSSR uporabljali tak pristop k razvoju?
Malo draga šola tole testiranje pristajanja. Me spominja na SSSR in njihov razvoj in testiranje. Če bo šlo, bo šlo, če ne, bomo pa malo spremenili in testirali z naslednjim preizkusnim zajcem.
Ali lahko navedeš konkreten primer oz. primere, pri katerih projektih vesoljskega programa so znanstveniki v SSSR uporabljali tak pristop k razvoju?
Vozil pa ga je Muad'Dib, ki je bil z družino na izletu v južni puščavi...
To je značilno za preizkuse. Misijo smo izvedli, da bi pridobili podatke, kako pristati na Marsu z evropsko tehnologijo. Zatorej so vsi podatki iz te noči uporabni, da bomo razumeli, kako izvesti pristanek naslednjič, ko gremo tja z roverjem.
Aha, hitro smo prekvalificirali misijo v test. Koliko misij bo še tako prekvalificiranih v trenutku, ko bo šlo nekaj narobe? Pri vsem tem času, znanju, računalnikih in toliko neuspešnih poizkusih ("izkušnje") še vedno ne spravimo kišt niti na površje Marsa? Mogoče pa bi moral kdo prevzeti odgovornost in odstopiti?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Malo draga šola tole testiranje pristajanja. Me spominja na SSSR in njihov razvoj in testiranje. Če bo šlo, bo šlo, če ne, bomo pa malo spremenili in testirali z naslednjim preizkusnim zajcem.
Ali lahko navedeš konkreten primer oz. primere, pri katerih projektih vesoljskega programa so znanstveniki v SSSR uporabljali tak pristop k razvoju?
Okoliščine nesreče Komarova verjetno niso bile povezane z brezbrižnostjo in malomarnostjo, prej z rivalstvom pri osvajanju vesolja z ZDA. Rivalstvo je terjalo svoj krvni davek tudi pri Američanih, 2 meseca pred nesrečo Komarova so se smrtno ponesrečili 3 ameriški kozmonavti (misija Apollo 1).
Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo nekoliko prekmalu.
