SpaceX hoče na Mars

Ne ni,ker morš vso energijo gor zvozit. Kaj ti ni jasno????

To že zastopmo. Ampak une buče, da si v leo že praktično na marsu so butaste. Iss je koliba proti marsovki. Če ne mislijo pripeljat tja sam trupla. Rakete pa so takšne kot so. Ne morš na Burj kalifo namontirat par petard nafilat z bencinom pa reč eto gremo.

100 ton uporabnega tovora do Marsa je ekvivalent čemu? 350 000 ton v LEO? To bi pomenilo, da mora biti BFR za 2,5 Saturna V.

Okapi je 2. maj 2016 ob 20:44 izjavil:

Ne moreš čudežev delati, razen če mogoče lahko v orbiti kaj hitrosti pridobiš na račun Zemljine težnosti in prostega pada, ampak dvomim. Se pravi energetsko te pot na Mars pride enako (ali kvečjemu malo dražje), če se mimogrede še malo v nizki krožnici ustaviš.

Ko si v orbiti Zemlje moras najprej pospesiti, da pobegnes Zemlji, potem, ko prides do Marsa, mors pa mal zabremzat, da se premikas z isto hitrostjo kot Mars in potem se mal zabremzas, da se spravis v orbito okrog Marsa. Za vse to porabis manj energije kot jo porabis, da se dvignes iz tal v zemljino orbito. Pri slednjem te ovira zemljina gravitacija in prvih 100km se atmosfera.

Transfer orbite pa v resnici ne zahtevajo tako veliko goriva, kot bi si clovek predstavljal.

noraguta je 2. maj 2016 ob 21:00 izjavil:

To že zastopmo. Ampak une buče, da si v leo že praktično na marsu so butaste.

Tega ni pa nihce, nikjer trdil.

Orbitalna hitrost je nekaj povsem drugega kot Delta-V. Ce morda kdo ne ve, bolj si dalec od nekega telesa, manjso hitrost potrebujes, da vzdruzjes orbito okrog tega telesa. In ce hoces zmanjsati orbitalno hitrost in 'dvigniti' orbito, moras pospesiti v smeri krozenja.

Escape velocity je pa precej neuporabna zadeva. Gre za 'balisticno hitrost', ki jo mora dobiti telo, da lahko pobegne od nekega drugega telesa. Ce pa imas konstanten pogon, pa ne rabis doseci ubezne hitrosti. Po vrhu vsega pa ubezna hitrost ignorira vpliv atmosfere, ki pa ni minimalen.

Obvezno dodatno branje:
Delta-v @ Wikipedia
Delta-v budget @ Wikipedia
Orbital maneuver @ Wikipedia

Z nekaj poudarka na:
Orbital maneuver @ Wikipedia

V glavnem, bistvo je, da s postankom v nizki (ali katerikoli drugi) krožnici nič ne profitiraš. Do Marsa potrebuješ določeno energijo in je precej vseeno, a greš tja v eni etapi, ali v večih. Vsota je bolj ali manj enaka. Če greš brez postankov, boš kvečjemu kaj prihranil (kar se energije tiče), razen če uporabiš kakšen trik s težnostnim pospeškom. Ampak še nisem slišal, da bi to lahko naredil že kar v krožnici okoli Zemlje. Gravity assist @ Wikipedia

Za potovanje po etapah se odločiš, če cilja ne moreš doseči na en mah.

Okapi je 3. maj 2016 ob 11:26 izjavil:

V glavnem, bistvo je, da s postankom v nizki (ali katerikoli drugi) krožnici nič ne profitiraš. Do Marsa potrebuješ določeno energijo in je precej vseeno, a greš tja v eni etapi, ali v večih. Vsota je bolj ali manj enaka. Če greš brez postankov, boš kvečjemu kaj prihranil (kar se energije tiče), razen če uporabiš kakšen trik s težnostnim pospeškom. Ampak še nisem slišal, da bi to lahko naredil že kar v krožnici okoli Zemlje. Gravity assist @ Wikipedia

Za potovanje po etapah se odločiš, če cilja ne moreš doseči na en mah.

Ja, tako nekako. Po mojem je edini resnicni problem zacetna velikost in masa vozila. Ce gradis vozilo v visino, potem se lahko zgodi, da postane prevec nerodna za manevriranje. Ce jo pa gradis tudi v sirina imas pa hud problem z zracnim uporom, ki pri taksnih hitrostih ni zanemarljiv. Hkrati moras pa na taksno vozilo dodajati vse vec motorjev, kar precej povecuje kompleksnost celotnega sistema.

Idealno bi bilo, ce bi imel dva gromozanska motorja na booster delu, ki ga lahko uporabis veckrat. Potem imas srednjo stopnjo, ki te odpelje do Marsa in nazaj, na koncu pa se pristajalni del, s katerim pristanes in vzletis na Marsu.

Bi pa bilo ceneje, ce bi lahko srednji del potem parkiral v orbito Zemlje, ga ponovno napolnil z gorivom in ga spet uporabil za pot do Marsa.

Gravitational assist do Marsa pa ne vem ce obstaja. Mogoce s pomocjo Venere in potem spet Zemlje, samo dvomim, da se to splaca in vprasanje kolikokrat na stoletje so planeti v dovolj ugodnih polozajih. Nekak tko k horoskop. ;>

Wrong.
Raketa ki nonstop laufa motor lahko nonstop ravno cancla trenuten pospešek in vzdržuje konstantno hitrost.

Bože mili, ali ste sploh kaj poslušali fiziko v šoli?

Bože mi li ja.
Ubežna hitrost in te fore so mi razložili že v 7. razredu OŠ.

Dejstvo je, da bi lahko na Mars prišel tudi peš, če bi imel dovolj dolgo lestev. Če lahko peš prideš v prvo nadstropje hiše, lahko prideš tudi poljubno višje, ker je težnost samo čedalje manjša.

Omenjala se je hitrost 1km/h.

Zakaj mesate orbitalno in ubezno hitrost?

Orbitalna hitrost je odvisna od visine orbite. Na 380.000km visine (to je mal naprej od lune) je malenkost vec kot 1km/s. Na 120km visine je pa 7,8km/s.

Ubezna hitrost je pa hitrost pri kateri bo kamen, ki si ga vrgel uspel pobegniti stran od zemlje. To je hitrost, ki jo moras doseci, ce noces vec pasti nazaj na Zemljo. Ampak pri tej hitrosti tudi v orbiti okrog Zemlje ne mores ostati.

Da vaja parafrizeram zakaj 1 km/h raj 1 cm/h , saj vemo da zračni upor narašča s kvadratom hitrosti. Prihranili bomo ogromno!

In ko si enkrat gor, ko si že pospešil na 11km/s da se si odlepil od Zemlje, je malo težko zavreti na 1km/h.

Če laufaš motore, TI NI TREBA IT 11km/s.
Lahko lepo iz pirana šopaš lagano sportski proti luni, vseh 385k let z počasnimi 1km/h.
Kamnu je že jasno, teb še ne.

Fizika, sedi, cvek ...

Indeed....

Poldi112 je 3. maj 2016 ob 15:28 izjavil:

Zavirala te je gravitacija. Ko si enkrat tam gori menda nimaš več 11km/s, ker si jih večinoma porabil, da si sploh prišel gor (ven iz močnega polja gravitacije).

Kaj bi pa počel v 380.000 km visoki orbiti je pa irelevantno. Stvar štima. No, skoraj, 390.000km rabiš:
http://keisan.casio.com/exec/system/122... :)

Ne tam imaš 11kmh. Sicer nisi tam.

WarpedGone je 3. maj 2016 ob 15:29 izjavil:

In ko si enkrat gor, ko si že pospešil na 11km/s da se si odlepil od Zemlje, je malo težko zavreti na 1km/h.

Če laufaš motore, TI NI TREBA IT 11km/s.

Seveda moraš, ker drugače ne uideš zemeljski gravitaciji.

http://www.physlink.com/Education/AskEx...

Točno to piše tudi na linku, ki ga je dal. :)

If you throw an object straight up, it will rise until the the negative acceleration of gravity stops it, then returns it to Earth. Gravity's force diminishes as distance from the center of the Earth increases, however. So if you can throw the object with enough initial upward velocity so that gravity's decreasing force can never quite slow it to a complete stop, its decreasing velocity can always be just high enough to overcome gravity's pull. The initial velocity needed to achieve that condition is called escape velocity.

Pa dej, to je ze smesno. Neki kao naravoslovci pisejo take neumnosti, da te srat prime. Te stvari vam lahko odpredava dijak 1. letnika gimnazije. Jezikovne smeri.

končno se premikamo v pravi smeri saj je že kar nekaj časa preteklo od prvega pristanka na luni tako da bi lahko pristali še kje drugje

Ker je tale tema trenutno aktivna ...
Naslednjí polet falcona bo pojutrišnjem, pristajalna ploščad je že na odprtem morju.

Iz SpaceXstats.com: Next launch (preračunano na slovenski čas): 5. maj 2016 ob 7:21:00

Aja, saj je tudi že na YT rezerviran stream, ki se začne 5.5. ob 7:21 (še 22h 22m 22s ) Pa še kakšnih 20 minut več za dejanski polet.

long term 100 person per ship, damn

Kaj če bi raje naredili jedrski raketni motor?

Invictus je 27. sep 2016 ob 23:30 izjavil:

Kaj če bi raje naredili jedrski raketni motor?

Če imaš ljudi na krovu, potrebuješ dobro bariero za zaščito pred sevanjem. Najboljša zaščita je pa masa (svinec ali beton se uporablja), kar je problem spravit v vesolje. Potem je še problem izstrelitve, ki je še vedno rizična. Hlajenje rektorja, ko je obsijan s soncem...

Mark je backup, če ta planet sesujemo;)

Okapi je 27. sep 2016 ob 23:46 izjavil:

Kolonija na Marsu je fantazija, ki je še par sto let sigurno ne bo. Odprava na Mars bo videti nekako tako, kot je bila na Mesec. Trije astronavti bodo šli na pot (okoli leta 2040, če bo šlo vse po sreči), dva bosta stopila na Mars, zapičila par zastav, se malo sprehodila in šla nazaj. In to bo to, za naslednjih sto let, ker na Marsu ni nič takega, česar ne bi mogli roboti opraviti 100x ceneje.

Po drugi strani pa bi bilo na Marsu lažje vzdrževat kolonijo kot to velja za ISS, saj imaš na Marsu gravitacijo, vodo in druge resource. Menda je možno kisik pridobivat celo iz tamkajšnjih kamnov. Samo redno prometno linijo je treba vzpostavit in premagat par tehnoloških malenkosti. Mogoče nas presenetijo. Have some faith. :)