vir: Russia Today
Rusija to gotovo ne bo, saj je predsednik Vladimir Putin dejal, da lahko Snowden ostane v Rusiji, kjer ni storil nič nezakonitega, a mora prenehati objavljati podatke. Snowden pa ima trenutno v posesti še štiri prenosne računalnike s podatki, ki skrbijo tudi NSA, saj ne vedo točno, kaj vse je na njih. Snowden je zaradi Putinove izjave umaknil prošnjo za azil v Rusiji.
Seveda to ni bil njegov edini cilj. Snowden je po posrednikih iz Wikileaksa, ki mu pomagajo, za azil zaprosil še v 18 državah, in sicer v Avstriji, Boliviji, Braziliji, Kitajski, Kubi, na Finskem, Franciji, Nemčijie, Indiji, Italiji, na Irskem, Nizozemskem, Nikaragvi, na Norveškem, na Poljskem, Rusiji, Španiji, Švici in Venezueli. Ekvador je že izpadel (uradno označujejo položaj kot zelo zapleten, Snowden pa mora priti v Quito, če želi računati na zaščito), številne druge države pa so mu sporočile, da zakonodaja določa, da lahko za azil zaprosi šele, ko je fizično na ozemlju države. Druge, kot je recimo Brazilija, so dejale, da vloge sploh ne bodo preučile, ampak jo bodo zavrgle. Trenutno so v igri le še Bolivija, Kitajska, Kuba, Ekvador, Nemčija, Islandija, Italija, Nizozemska in Nikaragva, medtem ko Francija in Venezuela še nista prejeli prošnje, sta dejali.
Snowden ima torej sila malo podpornikov med državami. Njegova podpora med prebivalstvom je sicer bistveno večja, a ulica mu azila ne more podeliti. Eden redkih, ki je stopil na njegovo stran, je venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki je dejal, da si zasluži zaščito. Sicer pa vse skupaj dobiva pridihe absurdnosti, saj sta Francija, Španija, Portugalska danes prepovedali prelet bolivijskemu vladnemu letalu s predsednikom na krovu, ker naj bi se bil na njem skrival Snowden. Seveda to ni bilo res, letalo pa je moralo zasilno pristati na Dunaju zaradi dotakanja goriva. Avstrijske oblasti so letalo tudi preiskale, kar je svojevrsten škandal.
Zanimivo je, da Snowdna na letališču Šeremetjevo še nihče ni videl, čeprav se zadržuje tam. Šeremetjevo je sicer veliko letališče, a na velikih letališčih je tudi veliko osebja in kdo bi ga že bil moral videti ter se o tem razgovoriti časnikom. Pa se to še ni zgodilo.
V Evropskem parlamentu pa danes poteka razprava o vohunjenju. Evropske poslance je razjezilo razkritje, da je NSA vohunila tudi na evropskih veleposlaništvih v Washingtonu in v ustanovah v Bruslju. V precej ostri retoriki so povedali, da se to ne spodobi. Dodatna težava je prostotrgovinski sporazum, o katerem se ZDA in EU pogajata prav zdaj in bi lahko zaradi nastalih trenj padel v vodo. Obama pa medtem gladi spor na zelo samosvoj način - Evropejcem dopoveduje, da tudi Evropa vohuni za ZDA, torej to ni nič takega.
