Slashdot - Še na junijski lestvici najhitrejših superračunalnikov na svetu je bila na prvem mestu ameriška Sequoia s 16,32 petaflops (tisoči bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo), sedaj pa jo je za skoraj četrtino prehitel Titan. Oak Ridge National Laboratory (ORNL) je danes predstavil nov superračunalnik, ki po testih sodeč presega zmogljivost 20 petaflops. Več kot 90 odstotkov te moči odpade na grafične čipe GK110, se je pohvalila Nvidia.
Sistem Cray XK7 sestavlja 18.688 vozlišč, ki imajo vsako po 16 jeder v obliki AMD-jevih procesorjev Opteron 6274 in grafičnih procesorjev Nvidia Tesla K20 (skupno 299.900 grafičnih jeder). Skupno ima na voljo 700 TB pomnilnika. Gre torej za v zadnjem času že ustaljeno kombinacijo centralnih (CPU) in grafičnih (GPU) procesorjev, s katero je mogoče doseči najvišje zmogljivosti ob zmerni porabi prostora in energije. Titan bo tako porabil enako količino prostora in le za 30 odstotkov več električne energije (skupno 9 MW) kakor devetkrat počasnejši Jaguar, ki je ta hip najhitrejši superračunalnik v ORNL. Najhitrejši slovenski superračunalnik je za približno tri velikostne razrede počasnejši.
Titan bodo uporabljali za raziskave podnebja (simulacije), raziskav materialov na nanometrski skali, simulacije molekulske dinamike in molekulsko modeliranje. Postavitev oziroma nadgradnja Jaguarja je stala 100 milijonov dolarjev.
Sistem Cray XK7 sestavlja 18.688 vozlišč, ki imajo vsako po 16 jeder v obliki AMD-jevih procesorjev Opteron 6274
OK vsaj nekje je AMD zraven... no sej svetovni rekord v frekvenci ma tudi, ampak vseeno .
Lp
"Rad pomagam, če je le možno" by Fr4nc; blog(2): http://cpuwars.wordpress.com/
"I just love to share the truth!!" by Fr4nc; http://intelvsamd.wordpress.com/
Hmmmmmm. GK110. Kaj ima AMD v ponudbi oz. kontra produkt?
AMD ima celo boljši produkt, samo dosti slabše softwersko podprt in za superračunalnike nisem šur, če ga sploh ponujajo. Drugače je nova nVidia Kepler generacija celo slabša od prejšnje Fermi kar se computa tiče
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
terryww: grem stavit da bo vsaj polovico softvera tu gor napisanega v fortranu. Ko zapluješ v hpc vode, se zgroziš, koliko fortran kode še teče po svetu ...
Jaz sem pred kakšnim tednom bral novico, da bi NASA potrebovala en superračunalnik na temni strani lune. To pa zato, ker ima njihov deep space network premalo pasovne širine za vse operacije, ki jih izvajajo. Hm.. tam bi lahko furali AMDje na 8GHz 24/7. :)
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Za začetek - misliš da vremenske napovedi šlogajo iz kart in kavnih usedlin? Potem imaš miljavžnt akademskih zadev z direktnimi efekti v industriji. Pomisli, kdaj si nazadnje slišal, da so A380 testirali v vetrovniku? Podobno se večina avto crash testov izvede v digitalni obliki, tisti avti ki se zares razbijejo, so samo zato, da se preveri, če je numerični model ok. Genetiki zganjajo svoje bigdata probleme na takih mašinah ... kemiki gledajo, kako se atomi v molekulah svaljkajo naokrog ... ogromno stvari se računa. Največji clustri take sorte so zasedeni 100%, čakaš najmanj par mesecev, da prideš na vrsto.
Izgleda, da vseeno ni dovolj "computing power" v teh kištah.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
terryww: grem stavit da bo vsaj polovico softvera tu gor napisanega v fortranu. Ko zapluješ v hpc vode, se zgroziš, koliko fortran kode še teče po svetu ...
Cuda 5 uporablja LLVM, tako da uporabiš lahko poljuben frontend. Običajno je to Python, Java, R in podobno, vendar lahko tudi fortran. Glej: http://nvidia.fullviewmedia.com/gtc2012...
Za to vem... ampak to gre za to da algoritem dajo na FPGA in potem kličejo iz Cja... to ni tok dinamična zadeva. Ko pa npr testirajo, izumljajo algoritem za to trgovanje je pa dost bolj dinamično vse skupaj.
Glede na to, da imajo zaposlene doktorje matematike, strojne inženirje najvišje kakovosti in odlične programerje, bi skoraj trdil, da imajo več pojma kot ti ;)
terryww: grem stavit da bo vsaj polovico softvera tu gor napisanega v fortranu. Ko zapluješ v hpc vode, se zgroziš, koliko fortran kode še teče po svetu ...
poznam enega, ki je lih par let nazaj dokoncal doktorat, pa je programiral (cfd) samo v fortranu. pri numeriki je drugace kot pri win aplikacijah jebiga. fortran je pa zelo lahek za naucit se za ne-software inzenirje.
na temule clusterju bo pa vecinoma tekla posebej prilagojena koda, ja. itak lahko te velike univerze spisejo kar jim pase za katerokoli platformo pač, ker jim ne primanjkuje kadra in financ. pa pomoje bo ta cluster itak razdeljen v vec podclusterjev, ker takoj ko imas kaj komunikacije med posameznimi nodi, ti gre pospesek takoj dol.
nekikr si ti debil? nisem rekel da nimajo pojma, rekel sem da me preseneča da se oni tega ne posložujejo, pač da ni prvih nekaj računalnikov v lasti finančnih institucij... ker tam denar res ni ovira...
financne industrije ne rabijo toliko proc. moci. pri HFT je vazna predvsem latency, ki pa je dobesedno zivljenskega pomena. alpa pac niso objavili clusterja na top500, kdo jih pa sili.
dobro za trenutni algoritem je res pomemebna samo latenca... ampak če pa npr pogledajo po koncu trgovanja vse trade po celem svetu in iščejo korelacije za drug dan al pa bogve kaj je pa pomembno
je, sam dvomim, da za kaj takega rabijo superclusterje. tale titan bo simuliral posamezne atome ne pa nekaj malega statistike.
btw, glede na jaguar (prejsnja revizija tega racunala z 7tflops) se bo poraba energije zelo malo povecala za skoraj 3x zmogljivost. (novi proci, graficne kartice) edit my bad, ze pise. pa malo sem se zmotil v zmogljivosti.
je pa baje next door od tega racunalnika NSA datacenter, proti kateremu bo pa ta dwarf. skupno naj bi porabila celotna stavba ~70mwatt, od katerega gre imo vsaj pol za tist racunalnik... neka podobna stavba naj bi bila pa projektirana do 200mwatt. tisto bo pa exascale verjetno ze, me nebi cudilo. http://www.hpcwire.com/hpcwire/2012-03-...
No upam,da bo v bližnji prihodnosti v samem windowsu program,ki bo sam delal programe po svoji volji,kar boš sam želel.Upam,da razumete ni pa sigurno pretiravanje za takšne čase.Ko bi bilo to nebi rabili več toliko programerjov oz. bilo bo več svobode za ljudi pa še denar nebi bil več tako pomemben pri računalništvu kar bi bilo super za vsakega razen psihiče nenormalne ljudi.
pegasus kuk bi rekel, da se bo hsa kaj prijel scasoma, proti kaksnim tesla karticam alpa AVX(2,3)? pri tadrugih je prednost recimo razsirjenost, ampak low utilization, pri tretjem bi pa lahko delal v okviru sedanjega cpp (fortrana) s kaksnimi preprocessing direktivami (ala mpi, ukazi v komentarjih), pa bi dost naredil compiler zraven programerja.
hsa pa ne vem. vedno bos bolj limited s precious cpu die (razen, ce bo interposer) kot dodatnimi karticami. po drugi strani pa ni vec pcie bottlenecka.
HSA, ko bo na trgu, bo hit. Že samo porast t.i. gpu computinga ti je kazalec v to smer. Današnje gpuje se sicer da že kar decent programirat, ampak za futrat jih s podatki so pa še vedno potrebne dodatne nepotrebne operacije. HSA bo to odpravil. In ko boš s stališča arhitekture enkrat imel HSA, bo tudi piscem prevajalnikov in programerjem delo močno olajšano. Danes moraš veliko vedeti o arhitekturi neke mašine (še posebej heterogene), če hočeš kaj pametnega iz nje potegnit. HSA naj bi to precej olajšal, ugly hw details bodo skriti dovolj nizko, da se večini programerjev ne bo treba ukvarjati z njimi. Bodo pa openMP in sorodne zadeve še vedno aktualne, MPI (ki je sicer iz druge štorije) bo tudi vztrajal.
kaj bo pa odgovor nvidie na to potem? v novih teslah (naslednje gen.) naj bi bili baje proci iz project denver (ARM 64bit). bodo ti toliko mocni, da bodo lahko bp uporabljani namesto danasnjih xeonov/ opteronov? ajd, verjetno ne bodo enakovredni njim, sam glede na to, da bodo ozko specializirani, jim niti ni treba biti...
Koliko že traja let, da imamo super computer doma kot desktop computer? Če se prav spomnim traja okoli 15-20 let, se pravi da je današnji top desktop računalnik tako zmogljiv kot je bil najboljši superračunalnik recimo pred 20 leti.
To pomeni da bomo imeli okoli leta 2030 doma računalnike s tako zmogljivostjo, kot jo ima danes Titan, le da bo najbrž porabil okoli 150W!
Zanimivo, zanimivo. Sedaj je so se pri razvoju vzporedno računalnikom ob bok že postavile mobilne napreve. Čeprav so v precejšnjem zaostanku z zmogljivostjo napram računalnikom lahko zaradi tega zelo zanimive primerjave delamo. Sam jst se bojim da bo čas, ko bo silicij v čpih arhitekturno izkoriščen do konca še prekmalu prišel zato srčno upam da se bo na tem področju uveljavil kak nov material, ki bo imel večji potencial za višje takte kot silicij, pol bo pa veselica.
Pozabi na višje takte, nauči se vzporedno programirati.
Dejstvo, da imajo mobilni procesorji vsaj 2x večji performance per watt kot današnji cpuji in gpuji, vodi v prihodnost v obliki miljonjedrnih mašin...
Mislim da si nisi mojega komentarja podrobno prebral. Hotel sem povedati, da ko bo arhitektura procesorjev do konca izboljšana naj bi se vse skupaj ustavilo, razen če bi začeli višati takte procesorjev, ali jih večati. Je pa še ena varianta, da bi nov material omogočal kompleksnejše strukture tranzistorjev kot silicij.
Mobilni procesorji imajo tak performance per watt ravno zaradi svoje arhitekture, na katero se bodo začeli usmearjati tudi procesorji za desktop-e (baje že 4gen. core-ov pri intlu - Hassvel arhitektura)
Se opravičujem če sem prezakomplicirano napisal, kar mi je v navadi.
Zanimivo, da imajo res tako veliko GK110 cipov. Kje so sedaj tisti, ki so tulili, da jih bo samo nekaj sto? AMD nima odgovora na ta cip in nic njihovega ne pride niti blizu, pa tudi v bliznji prihodnosti se to ne bo spremenilo.
In ja, marsikak algoritem se bo moral izboljšat / spremenit ... Danes so v uporabi večinoma algoritmi, ki dajejo najboljše single-threaded rezultate ... se bo pa treba razgledati za takimi, ki mogoče niso najboljši single-threaded, ampak lepo skalirajo čez n threadov in n coreov ...
moorov zakon nima veze s hitrostjo. upostevajo se tudi razne graficne kartice on-die. drgac je bil pa 92-94 najhitrejsi racunalnik 1tflops dual-precision se mi zdi.
Moorov zakon ima vezo tudi s hitrostjo. Sicer v original govori o številu tranyistorjev, kar je pa seveda povezano s hitrostjo. Drugače je pa bolj pomembna in bolj splošna ugotovitev, da se računska sposobnost in spomin računalnikov povečujeta eksponentno s časom. Ali se podvoji vsakih 18 mesecev, 24 mesecev, ali koaj podobnega niti ni tako pomembno.
Če bo šel tempo razvoja naprej kot od 80ih let prejšnjega stoletja, bomo okoli leta 2020 že na exaflopih. Naši telefoni pa bodo zmogljivi tako kot so bili superračunalniki okoli leta 1995.
.
