Prehod se bo začel ponoči ob 0.09 po slovenskem času in bo trajal do 6.49 zjutraj (točen čas lahko variira za največ sedem minut zaradi paralakse). Sonce pri nas vzide že ob 5.12, tako da bomo lahko videli drugi del prehoda. Vremenska napoved predvideva delno jasno vreme, tako da s te strani težav ne bo.
Prehod Venere je Sončevemu mrku soroden pojav, le da je med Soncem in Zemljo namesto Meseca to pot Venera. Ta je zaradi svoje oddaljenosti videti precej manjša od Meseca, zato Sonca ne zakrije. Velikost Sonca znaša 31,5 ločnih minut, velikost Venere pa zgolj 58 ločnih sekund, zato je pravzaprav zakrit le zelo majhen del Sonca. Vidimo le, kako čez njegovo ploskvico potuje črna pika. Prehoda seveda ne opazujemo s prostim očesom, ampak zgolj skozi zaščitna očala iz mylarja ali kot projekcijo iz teleskopa na papirju.
Pojav je relativno redek, saj je Venerina orbita glede na ekliptiko nagnjena za samo 3,3°. Prehod se lahko zgodi v spodnji konjunkciji, ko je Venera med Zemljo in Soncem, a je zaradi nagnjenosti tira Venera običajno nad ali pod Soncem. Kadar je konjunkcija dovolj blizu vozelne črte, ki nastopi 5. junija in 7. decembra, lahko opazujemo prehod. To se zgodi štirikrat v 243 letih, in sicer po dvakrat v osmih letih. Zadnji prehod je bil leta 2004, naslednja pa bosta leta 2117 in 2125.
Zgodovinsko je bil prehod pomemben za določitev razdalje od Sonca do Zemlje. Začetek in konec prehoda na različnih krajih opazimo ob različnih trenutkih zaradi paralakse. Če natančno izmerimo razdaljo med krajema in zakasnitev pri začetku posameznih faz prehoda, lahko izračunamo astronomsko enoto (razdaljo med Zemljo in Soncem). Leta 2004 je zato potekal svetovni izobraževalni projekt, ko so na več točkah po svetu (zlasti v šolah in univerzah) natančno merili začetek prehoda. Sodelovalo je 2763 skupin, na koncu pa so iz povprečja meritev izračunali astronomsko enoto na 0,007 odstotka natančno!
