Preizkus zmogljivosti je tekel neprekinjeno 30 ur s sintetičnim programom LINPACK, doseženi rezultat pa postavlja njegovo učinkovitost na 93,2 odstotka (razmerje med izmerjeno hitrostjo in teoretično najvišjo hitrostjo za to konfiguracijo), kar je prav tako svetovni rekord. Njegov prejšnji rekord je znašal 8,16 petaflops ob učinkovitosti 93,0 odstotka, ki ga je postavil, še preden je bil v celoti dograjen (imel je 68.544 procesorjev). Sedaj je K dokončan, v praktično uporabo pa ga bodo predali novembra 2012.
Superračunalnik K sedaj sestoji iz 864 rackov, v katerih najdemo skupno 88.128 osemjedrnih procesorjev SPARC64 VIIIfx. Grafičnih procesorjev, ki so v zadnjem času zelo priljubljeni za hitro računanje, ne uporablja. Upravljavca superračunalnika RIKEN in Fujitsu navajata, da so uporabne možnosti tako zmogljivega superračunalnika mnogotere. Rabi se za simulacijo obnašanja nanomaterialov, simulacije v biomedicini (katera molekula se bo uspešno vezala na tarčno mesto, kar jo napravi za kandidata za sintezo in klinično testiranje terapevtske učinkovitosti), simulacije delovanja sončnih celic, potresne študije in izvajanje klimatskih modelov.
Zakaj v praktično uporabo šele čez eno leto? Do takrat ga bodo samo testirali in zaganjali sintetične programe? 88.000 procesorjev, xy HD .... rabijo vsaj dve ekipi samo da popravljajo zadevo verjetno?
Zato, ker to ni en pc, ki ga zbootaš, poinštaliraš in daš stari mami za klikat. Prebral si, da je to 800+ rackov neke opreme in ob taki številki imaš vsak dan več odpovedi komponent. Izdelati moraš vse procedure za menjavo diskov, procov, switchev etc, idealno brez prekinitve delovanja gruče in problema, ki ga prežvekuje. Da pa to narediš v enem letu, moraš bit pa kar car :)
2016 bodo (upam) ze graphenovi procesorji... mogoce se malo predragi za uporabo v super racunalnikih... 2018 znajo pa ze preseci 1 exaflop (ali eflop kot je poimenoval jype)
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
A morate res vedno ta Linux zraven štuliti? In potem seveda na ves glas razlagate kako so neki Win fanboyi glasni a sami vedno in ob vsaki priložnosti mečete na dan podatek, ki v tej temi ni niti slučajno pomemben (ok, Linux kot jedro da, ampak Ubuntu, Android in ostali derivati Linuxa pa pač ne spadajo zraven).
Pecorin, jype, black ice: super ste, res, imate Linux. Držite pa se teme in se k pingvinčku stiskajte zvečer, ko boste šli spat.
Ah recesija je samo izgovor za stanje, ki ga imamo, in necesije nobo konec dokler se nanjo ne bomo navadili.
Jao. Telefoni so pač s časom posegli po tegnologiji, ki smo jo imeli že veliko prej zdaj samo dohajajo.
Če te razvoj telefonov tako fascinira se zamisli kakšen je pa pri njih razvoj fotkanja. Iz nič, na 1Mpixl pa 3,2 pa 5 in zdaj bo stalo na 12 za vedno..
ma kaj mecete v to temo ubuntu in pametne telefone?
stock ima kar prav... razvoj procesorjev gre veliko pocasneje naprej, kot je sel pred 10imi leti.... verjetno zato, ker ni poterebe.... razvoj gre naprej v tistih ozkih grlih (disk->ssd)...dodaja se le vec jedr, ki tudi bistveno ne pripomorejo k napredku niti ne k sami hitrosti
dokler ne bo kake nove tehnologije (3d stacking, graphene, kvantni racunalniki, sprotni izkoristek proizvedene toplote)...ne bo bistvene razlike v hitrosti
Razlog, da performance ne narašča linearno s številom procesorjev je v arhitekturi, neučinkovitih (in prepočasnih) povezavah med jedri, neustrezno optimiziranih programih, itd. To ni nikakršna osnovna danost, kot jo poskušaš prikazati, ampak se večinoma da odpraviti, in se verjetno tudi bo, z novejšimi arhitekturami in programerskimi paradigmami, ki bolje izkoristijo zmožnosti paralelnega procesiranja.
Razlog, da performance ne narašča linearno s številom procesorjev je v arhitekturi, neučinkovitih (in prepočasnih) povezavah med jedri, neustrezno optimiziranih programih, itd. To ni nikakršna osnovna danost, kot jo poskušaš prikazati, ampak se večinoma da odpraviti, in se verjetno tudi bo, z novejšimi arhitekturami in programerskimi paradigmami, ki bolje izkoristijo zmožnosti paralelnega procesiranja.
Problem je v tem, da se vsega ne da paralelizirati. Obenem je veliko programov neustrezno optimiziranih (kot je rekel Zeroone), kar je Thomas že nekajkrat prikazal s svojim Criticallom.
Thomas je verjel, da lahko z evolucijskimi prijemi bistveno pohitriš algoritme, kar v splošnem žal drži samo za posebne primere, izbiranje pravega posebnega algoritma je pa spet NP-hard problem.
Izračunal je algoritme za urejanje seznamov, ki so bili na določenih seznamih bistveno hitrejši od splošno uporabljanega qsorta, na primer.
stock ima kar prav... razvoj procesorjev gre veliko pocasneje naprej, kot je sel pred 10imi leti.... verjetno zato, ker ni poterebe.... razvoj gre naprej v tistih ozkih grlih (disk->ssd)...dodaja se le vec jedr, ki tudi bistveno ne pripomorejo k napredku niti ne k sami hitrosti
Dobri večnitni programi zelo dobro izkoristijo novodobne večjedernike! dokler ne bo kake nove tehnologije (3d stacking, graphene, kvantni racunalniki, sprotni izkoristek proizvedene toplote)...ne bo bistvene razlike v hitrosti
Eno je hitrost, drugo je MHz... Vzami najhitrejši P4 (mislim, da okoli 3,8GHz iz leta 2005) in najučinkovitejši Sandy Bridge (kateremu ugasneš vsa jedra razen enega in temu hitrost zakleneš na 3,8GHz) potem pa primerjaj benchmarke! Se grem stavit da se boš po glavi praskal!
Thomas je verjel, da lahko z evolucijskimi prijemi bistveno pohitriš algoritme, kar v splošnem žal drži samo za posebne primere, izbiranje pravega posebnega algoritma je pa spet NP-hard problem.
Izračunal je algoritme za urejanje seznamov, ki so bili na določenih seznamih bistveno hitrejši od splošno uporabljanega qsorta, na primer.
Katerega algoritma, razen že optimalnih, po tvoje ne moreš pohitriti z evolucijskimi prijemi?
stock ima kar prav... razvoj procesorjev gre veliko pocasneje naprej, kot je sel pred 10imi leti.... verjetno zato, ker ni poterebe.... razvoj gre naprej v tistih ozkih grlih (disk->ssd)...dodaja se le vec jedr, ki tudi bistveno ne pripomorejo k napredku niti ne k sami hitrosti
Dobri večnitni programi zelo dobro izkoristijo novodobne večjedernike! dokler ne bo kake nove tehnologije (3d stacking, graphene, kvantni racunalniki, sprotni izkoristek proizvedene toplote)...ne bo bistvene razlike v hitrosti
Eno je hitrost, drugo je MHz... Vzami najhitrejši P4 (mislim, da okoli 3,8GHz iz leta 2005) in najučinkovitejši Sandy Bridge (kateremu ugasneš vsa jedra razen enega in temu hitrost zakleneš na 3,8GHz) potem pa primerjaj benchmarke! Se grem stavit da se boš po glavi praskal!
govoril sem o hitrosti in ne frekvenci.... procesor iz 2005 je starejsi prakticno za 6 let!!! v tvojem scenariju pa bo mogoce ralzike za 200% in se to zaradi vseh mogocih tehnilogij okoli samega proca (vodilo, cache, etc) in ne (tolko) zaradi samega proca
Saj od leta 1995 do 2005 je bilo še huje, ravno obratno kot ti trdiš. Zadnji velik preskok v učinkovitosti procesorjev se je zgodil na prehodu iz 486 na Pentium. Potem je pa vse skupaj precej bolj stagniralo, le frekvence so norele (iz 100mhz Pentiuma leta 94 do 2GHz P4 leta 2000). Malo kasneje pa jim je AMD dal lekcijo, da se tako ne dela oz. da se je premalo delalo na učinkovitosti. Sicer pa so itak zadeli zgornjo frekvenčno mejo in niso imeli izbire kot slediti AMDju...
Boš rekel, da se št. jeder ne pozna? Za to je bolj kriv software (ok vsega res ne moreš peljati večnitno, pa dobro)... Po drugi strani pa Sandy bridge i7 konkurira šest jedernikom iz (le) prejšne generacije.
Ja se spomnem, kako so v recenzijah Pentiuma 4 pri 1,5ghz ugotavljali da marsikaj računa le 2x hitreje od 500mhz PIII . Potem ga je pa pol cenejši Duron prehitel po desni...
MIPS se sicer ne preslika 1:1 v realno hitrost procesorja v praksi, je pa zanimivo za pogledat: IPS glej tretji (in cetrti) stolpec:
Intel 8080 500 kIPS at 2 MHz0.3IPS leto 1974 Intel 286 2.66 MIPS at 12.5 MHz0.2IPS leto 1982 Intel 386DX 11.4 MIPS at 33 MHz0.3IPS leto 1985 Intel 486DX 54 MIPS at 66 MHz0.8IPS leto 1992 Intel Pentium 188 MIPS at 100 MHz1.88IPS leto 1994 Intel P. Pro 541 MIPS at 200 MHz2.7IPS leto 1996 Intel PIII 2,054 MIPS at 600 MHz 3.4IPS leto 1999 Pentium 4 EE 9,726 MIPS at 3.2 GHz 3.0IPS leto 2003 Athlon XP 2500+ 7,527 MIPS at 1.83 GHz4.1IPS leto 2003 Intel Core 2 Extreme X6800 (2cores) 27,079 MIPS at 2.93 GHz9.2IPS4.6IPS/core leto 2006 Intel Core i7 EE 980X (6cores) 147,600 MIPS at 3.33 GHz44.7IPS7.46IPS/core leto 2010 Intel Core i7 2600K (4cores) 128,300 MIPS at 3.4 GHz 37.7IPS9.43IPS/core leto 2011
