Egipt v celoti odrezan od interneta

Manu je 4. feb 2011 ob 13:40 izjavil:

Konkretno v ZDA se v smeti meče dobra hrana, ki ni pokvarjena (rok trajanja še par dni). Dejstvo je, da v ZDA 14,6% prebivalcev ima problem pri prehranski varnosti. Vsa ta hrana, ki se vrže, bi se lahko razdelila med te ljudi.

thramos je 4. feb 2011 ob 14:24 izjavil:

Ker Kitajci, Indijci in podobni se programiranja ne dotaknejo s palico, kaj šele da bi svoje sposobnosti izvažali preko svojih meja.

"Mladi ljudje so študirali in dobili poklice. Potem pa niso dobili dela. Imeli so znanje, pa ga niso imeli kje uporabiti. Ustvarili so novo politično okolje."

Množični izobraževalni sistem je vsako leto proizvedel na deset tisoč novih diplomirancev, ki so po končanem študiju posedali brez dela in brez denarja. Za nekaj funtov so bili pripravljeni delati kar koli.

"V prostem času pa smo lahko gledali samo v zrak," je dejala Mahin, ki je nosila modna pisana očala in svetlomodro ruto. "Začeli smo se pogovarjati po internetu, ker je bilo poceni. Leta smo klepetali. Fantje in punce, fanti in fanti, punce in punce. Same traparije. In pred dvema letoma se je začelo vse pogosteje slišati, da dajmo iz tega narediti kaj dobrega. Dajmo nekaj narediti iz tega. Nekaj dobrega. Trajalo je veliko časa. Potem smo videli Tunizijo. Nenadoma smo vsi vedeli. To hočemo. V dveh dneh smo se dogovorili, da pridemo na Tahrir in v vsa druga mesta v Egiptu." Upor je organizirala generacija, ki je prej ni bilo videti nikjer. Namesto na televiziji so si svet ogledali na internetu in presenečeni odkrili, da niso sami. Da jih je v Egiptu veliko in da imajo neskončno časa za pogovore o tem, kaj narediti s svojo državo.

BigWhale je 4. feb 2011 ob 14:00 izjavil:

Manu je 4. feb 2011 ob 13:40 izjavil:

Konkretno v ZDA se v smeti meče dobra hrana, ki ni pokvarjena (rok trajanja še par dni). Dejstvo je, da v ZDA 14,6% prebivalcev ima problem pri prehranski varnosti. Vsa ta hrana, ki se vrže, bi se lahko razdelila med te ljudi.

Ne, hrana se nikakor ne more in ne sme razdeliti med ljudi. Ker ce se bo, jih bo vsak dan vec lacnih. In taksnih, ki hrane nimajo. Zakaj bi se pa trudil za hrano, ce jo itak prevec pridelajo.

Na žalost je to tvoja zelo nepremišljena izjava. To je isto, kot bi rekel, da je treba ukinit Karitas in Rdeči križ (v mislih imam njihov program razdeljevanja hrane tistim, ki spadajo v kategorijo prehransko nesigurnih).

Zato je koncept prehranske suverenosti danes še kako aktualen, saj se cene hrane na svetovnem trgu spet povišujejo.

BlueRunner je 4. feb 2011 ob 19:17 izjavil:

Vse lepo in prav, vendar pa Slovenija, če mi je bilo pravilno pojasnjeno, ni sposobna doseči samozadostnosti. Zatakne se že pri pšenici, ki jo porabimo več, kot je pridelamo, hkrati pa je domača pridelava dražja od uvoza, ker ne moremo doseči ekonomije obsega. Torej bi za nas prehranska samozadostnostno pomenila efektivno takojšnje povečanje cen prehrane, če bi to samozadostnost sploh lahko dosegli.

Manu je 4. feb 2011 ob 21:23 izjavil:

... V prihodnje se bo o hrani in kmetijstvu še bolj govorilo, ker je to pač pomembna tema. Bom pa vseeno na tvojo prošnjo dal en primer države (precej ekonomsko osamljene), ki je pokazala, da se da prehransko suverenost izvesti in sicer z agroekološkim načinom kmetovanja. .....

nevone je 4. feb 2011 ob 21:54 izjavil:

Problem je, da ko hrano razdeliš recimo pravično, ljudi začnejo zanimat druge stvari, ki jih nimajo. Zato s tem, če boš razdelil hrano, ljudje ne bodo nič bolj zadovoljni. Razen če ostalim, ki zmorejo priti do česa več kot je hrana, to prepoveš, da ne bodo imeli revni zaradi tega slabega občutka, da ni pravice.

o+ nevone

Hrana, streha nad glavo, zdravstveno varstvo in izobraževanje - to so štiri osnovne človekove potrebe (po mojih merilih). Smiselno je, da dolgoročno gledano poskrbimo, da so v družbi te potrebe zadovoljene. Potem pa gremo naprej. Saj si želimo napredka, ali ne?

Sicer pa lepo, da še obstajajo ideali in optimisti!