Časovni trak Linux distribucij

pri Windowsih najbolj pogrešam nekaj podobno uporabnega kot ssh in možnost, da lahko ukinem grafični vmesnik, če nimam potrebe po njem.

No vidiš. Jaz pa programiram v ASP.NETu z Visual Stuido-om in pač ne morem biti na Linuxu.
No, to je bil moj odgovor na: "To je to. Čez nekaj časa je seveda že nazaj na winsih, ker domačo nalogo na faksu pa le mora narediti.".

Očitno se domačo nalogo na faksu le da napisati na Linuxu.

sammy73: jaz imam pa ravno obratno izkušnjo: SPDIF na Windows (Live 5.1) mi je delal take težave, da me je glava bolela, v Linuxu pa ni bilo treba nameščati nobenega gonilnika. Vštekal sem SPDIF v receiver in pognal mplayer -ao alsa:device=hw=2.1 in mi spila tako kot je treba. Če hočeš klikat lahko v VLC (pod linuxom) rečeš da bi rad SPDIF in tudi deluje.

Pa NVidia gonilniki se mi zdijo grozni :)

Rpm sem sicer naložil, za delovanje pa mi je manjkalo še 200 knjižnic. Spet prehudo zame.

Tukaj pa vskočijo not napredni paketni managerji (predpostavljam da si delal z paketno distribucijo) kot npr. smart. Seveda je dobro imeti neomejen dostop do interneta, drugače ti ne preostane drugega kot da ročno tankaš in nameščaš vsak paket posebej, kar je zelo zoprno (been there).

kriki1, jype: hvala za info. Dosedaj nisem poznal teh naprednih managerjev.

@sammy73:
Pravzaprav imaš tukaj slovenski link:
http://linux.prinas.si/wiki/vodic:progr...

Not sem dodal tudi prednastavljene konfiguracijske datoteke za smart, enjoy.

In kaj vas moti pri ntbackup-u? (+ systemstate) Ali pri RIS severju?

Naj mi nekdo napise program, ki v Win alocira 5GB rama... ;>

Hecna stvar je tole. tudi 4GB je prakticno nemogoce alocirati, ker Tako win, kot lin razdelijo memory na 'kernel' in 'user' memory.

win2003 server lahko deluje z po 4Gb rama na enem procesorju(32 bit), največ kar sem do sedaj videl pri nas v službi je bila mašina z 8 xeoni in 32Gb rama da je zadeva delala z win2003 serverjem brez panike (večje mašine pa imamo na unixu - 16 procesorjev in 64Gb rama, ker so programi (kupljen software) narejeni tako da laufajo samo na unixu). Če pa nek sistemc ne zna določit oraclu več kot 2Gb rama v winsih, potem pa naj gre za kaj drugega kot pa za sistemca.

V službi imamo tut 2x xeon 3GHz z 8Gb rama, nanj je priklopljenih 5500 uporabnikov in zadeva deluje na win2003 serverju brez problemov.

Doma imam dual xeon 1.1ghz v mašini in je uptime že odkar sem kupil mašino(kake 3 mesece nazaj) in bo prižgan dokler ne bom menjal mašine, ker se nima kaj sesut.


Tko da tako unix, *nux kot win so uporabni, če jih znaš poštimat in pravilno skonfigurirat, pa če imaš prave driverje zanje,(ti so namreč največji problem sistemov), če pa tega ne znaš ali nimaš driverjev pravilnih, ti pa tut najbolj stabilen sistem pade.
In kot tehnološki biser slovenije na tem forumu( v mislih imam da ste pač vsi skupaj z malo bolj obširnim znanjem računalništva, in ne neki neznalci), bi pa to že enkrat lahko razčistili in se nehal obnašat kot petletni otroci in jokat kdo ima boljšega in čigav oči ima daljšega.

Zakaj bi plačeval za win2003 server če lahko dobiš linux zastonj ?

PAE
http://support.microsoft.com/kb/283037

Kekz: Tudi winsi (npr. server 2003) pri 32 bitih znajo delati z 64 Gb RAMa v teoriji. To zna npr. Intel XEON. Ampak v praksi so še druge omejitve, saj moraš na winsih poganjati nekaj z namenom. Winsi sami niso namen računalništva mar ne? (linux tudi ne!). Kot sem dejal, ko daš na winse Oracle (zelo razširjena podatkovna zbirka pri nas) ti 62Gb (ki ga winsi podpirajo) ne pomaga prav nič, ker winsi znajo ponuditi Oraclu samo uboga 2Gb in nič več. Ostalih 62Gb v sistemu je lahko za mp3 in za internet explorer

Govoriš mal na pamet, ane? Pa niso Windowsi tolk zanic, no. Tud Linux ne podpira tvojih 64GB kar tako, out-of-the-box. Glede Oracla na 32-bitni Windows platformi je podobno, kot na 32-bitnem Linuxu - treba je nastavit "par" stvari, pa dela tud z več memorije. Na default instalaciji si omejen na 2GB/2GB oz. 3GB/1GB (SGA/OS), (/3GB switch v boot.ini-ju za Win.). V Linuxu in Windowsih lahko tako Oraclov SGA dobi max. 1.7 oz 2.7 GB.
Če želiš v Linuxu za SGA izkoristiti 62GB -> VLM mode + in-memory filesystem (shmfs/tmpfs, ramfs). Če želiš isto v Windowsih, rabiš Advanced Server ali Data Center, pa /PAE switch. Na obeh sistemih na tak način povečaš prostor samo za en del SGA-ja (buffer cache). V današnjih časih najbrž to ni več problem, ker imaš na voljo 64-bitne verzije OS-ov in Oracla. Je pa zihr Linux cenejši, kot Win serverji.

Matthai: Isto delo, ki ga opravijo sodelavci na Windows mašinah, jaz opravim na Linuxu. Z enako porabo časa.
In z bistveno manj usuvanja sistema.
Pa ti to napišeš že v vsaki taki brezvezni debati. Ni problem v Windowsih kot takih, problem je (največkrat) namestitev... ma sej se mi ne da.


Da ne bom takoj obarvan - uporabljam oba sistema, enega več kot drugega, vsakega za svoj namen. Idealnega, ki bi pokril vse potrebe, itak ni.

Sem šel prav pogledati tole okoli Oracla. O oraclu na winsih imam malo svojih izkušenj, ker smo ga opustili že dolgo tega iz performančnih razlogov. Tole o 2 Gb omejitvi pa je direktno iz oraclovega predavanja (predaval en zaposleni pri Oraclu). Očitno sami ne poznajo dovolj stvari, saj za buffer cache res lahko izkoristiš več (hvala za novo ugotovitev). Je pa res, da smo nekoč izgubili eno potencialno stranko, ker jih nisem mogel prepričati, da 32-bitna platforma podpira več kot 4G niti na linuxu. Oni so sveto prepričano trdili, da je to nemogoče in zato niso kupili zadeve, ker so ocenili, da so preveliki in 4G za njih ni zadosti.

Ostane zadeva (predaval isti oraclovec), da v procesu ni možno sprostiti memorije, ki jo zaseda nit, če gre kaj narobe ali če administrator odjavi uporabnika (kill). Dolgoročno to vsekakor ne prispeva k dobremu delovanju, saj se počasi ta brez veze zasedena memorija nabira (do reboota).

V današnjih časih je to še vedno problem, ker pri nas najbolj uporabljana verzija Oracla (8i) ne obstaja v 64 bitni različici, za x86 platformo.

Še ena linux prigoda.
V neki slo firmi imajo dokaj sposobne informacijske varnostnike. Zadeve imajo res izredno pošlihtane, žal to pomeni, da uporabnike držijo precej na kratko. Za dostop do spleta ti dovolijo samo za odobreni IP naslov in filtrirano preko proxya. En od mladih nadebudnih uporabnikov, ki nima odobrenega spletnega dostopa, je znotraj postavil linux, ki dinamično krade trenutno neuporabljene IP naslove (ugasnjeni PCi), ki imajo dovoljenje do spleta. Uredil je NAT in preko njega preusmeril promet svojih naprav in računalnikov. Pain in the ass za varnostnike.

Owca, a te mal logika daje?

Pod "isto delo" ni všteto "peklenje s sistemom samim", kar je tudi napisano.

Lej, hotel sem samo povedat, da se ti to niti približno ne izplača. Pri >2G rama je zmogljivejši cenejši x86-64 procesor kot dražji x86 procesor, še posebej če goniš oracle ali kakšno podobno pošast, ki se ji dejansko tako močno pozna velikost SGA. Tudi pri postgresu so razlike velike.

web server?
ta ga pa lahko pokur. ozroma ga lahko vsak server.
1 sam user pa zelo težko.

Tudi pri IA32 je še vedno samo 32 naslovnih signalov. DOdatno pa lahko uporablja tak procesor(od PPRO naprej) še 4, tako da jih je skupaj 36.

MrStein: 8086 je imel 20 naslovnih signalov, pa se ni (vsaj koliko se spominjam) štel za 20-bitnega. Poanta je, da imajo lahko tudi današnji, 32 bitni procesorji kakšen naslovni signal več.

Samo, da ni spet segmentiram pomnilnik. To je bilo pri 8086 in je največji bljak, kar se jih je človek izmislil.
Zaradi tega je to prvi procesor, na katerem sem aktivno delal, kjer se mi je assembler tako zagraužal, da ga še do danes danes nisem povohal. Takrat sem preklel Intel do konca in čez in res mi je bilo žal, da ni Motorola dobila te vojne s procesorji s svojo 68000 družino. Proti Intlu je bila to res pesem od procesorja. No, v bistvu je Motorola logično gledano zelo oskubljen VAXov procesor, kateri je imel pa res prav poetičen assembler .