Slo-Tech - Dandanes smo vsi postali "modelarji". K sreči vsak dan gledamo vedno manj eksponentnih grafov in se več ukvarjamo s tem kako odpreti državo in držati epidemijo pod nadzorom. Pri tem pa ni vseeno kakšne podatke in kakšne modele za to uporabljamo. V Sloveniji je verjetno najkvalitetnejši vir podatkov skupnost Sledilnik, ki vztrajno in pedantno ureja uradne podatke v računalniško berljivo in predstavljivo obliko.

Danes, v torek ob 19.00 bo potekala virtualna okrogla miza tistih, ki na podlagi teh podatkov izdelujejo modele. O pomembnosti dobrih podatkov. O tem kaj modeli sploh lahko povedo in česa ne. Kako verjeti modelom, če pa imajo sto parametrov? Ali morajo biti uradni modeli odprti?

Seveda bo dogodek javen in virtualen. Prijave preko Eventbrite. Stream bo tudi na V zivo. Vabljeni!

Nature - Na petkovi konferenci v Parizu sta ekipi, ki delata na detektorjih ATLAS in CMS v pospeševalniku delcev LHC, predstavili skupno analizo rezultatov eksperimentov, izvedenih pred koncem poletja, ki nadalje krči območje, kjer bi še lahko našli Higgsov delec (oziroma bozon). Analiza je pokazala, da odpade celotno energijsko območje 141-476 GeV, kar skupaj s preteklimi podatkih drugi eksperimentov pomeni, da se ta lahko skriva le še v lahkem energijskem območju med 114 in 141 GeV (tehnično so odprta še tri majhna področja v okolici energij 220 in 320 GeV) ali težkem območju nad 475 GeV. Obstoj Higgsovega delca z maso v težkem energijskem območju je manj verjeten, saj bi v tem primeru nekateri drugi eksperimenti morali poteči drugače,...

CNet - Po zagonu velikega hadronskega trkalnika je v soj žarometov spet priletel CERN, fiziki in črne luknje, zato je na spletu spet več debat o njih. Na CNet so opravili zanimiv intervju z doktorjem Paulom Jacksonom s stanfordske univerze, ki trenutno živi in dela v CERN-u za eksperiment Atlas.

Poleg klasičnih vprašanj za fizikalno nepodkovano občinstvo, kot so ta o črnih luknjah, ki jih bojda proizvaja CERN in nas utegnejo požreti, o potovanju skozi čas, avtor nekaj časa posveti tudi nekoliko manj klišejskim. Na primer kaj bi se zgodilo s človekom, ki bi se postavil na pot curka protonov (to se je v Sovjetski zvezi že zgodilo), katere igre igrajo in, za nas najbolj zanimivo, katere...

Slashdot - CERN je še vedno na (celo)letnem remontu, medtem pa na drugi strani Atlantika v Fermilabu pospešeno delajo. Odkrili so še en čuden delec, in sicer barion Ω_b. Ta dvojno čuden delec, ki sestoji iz dveh kvarkov čudnost in enega kvarka dno (s,s,b), je eksotični sorodnik protona (ta sestoji iz dveh kvarkov gor in enega dol) in ima šestkrat večjo maso. Njegovo odkritje in umestitev na "peridoni sistem barionov" sta pomembni, ker krepita zaupanje fizikov v razlago snovi, ki jo nudi standardni model. Hkrati pa se rezultati tega eksperimenta ne skladajo z leta 2008 objavljenimi podatki preizkusa DZero.

V trkalniku delcev Tevatron so zaleteli skupaj več kot 1000 bilijonov protonov in antiprotonov, našteli pa so 16 primerov, ko so nastali delci nosili za barione Ω_b značilen podpis. Ta v svojem življenju prepotuje delček milimetra, nato pa v bilijoninki sekunde razpade v lažje delce (točen razpolovni čas je 1,13+0,53-0,40 bilijoninke sekunde). Njegova masa je približno 6000 MeV/c². Klik!...

Slashdot - Fermilab je včeraj še nekoliko skrčil habitat, kjer bi utegnil tičati izmuzljivi Higgsov bozon. Na podlagi prejšnjih eksperimentov so v Fermilabu ocenili, da mora njegova masa ležati v intervalu 114 and 185 GeV/c². Združeni izsledki iz preizkusov CDF in DZero v Tevatronu pa sedaj kažejo, da s 95-odstotno gotovostjo Higgsov bozon ne more imeti mase med 160 in 170 GeV/c². Z 90-odstotnim intervalom zaupanja pa njegova masa ne leži med 157 in 185 GeV/c². Prav iskanju tega misterioznega delca je namenjen tudi CERN-ov LHC, ki pa je trenutno v popravilu, tako da bomo morali, če ga Američani ne bodo odkrili prej, počakati še vsaj do konca leta, ko bodo v Ženevi zagnali svoj trkalnik. Če pa Higgsovega bozona ne bomo odkrili, se bo potrebno ozreti za novimi teorijami, ki bodo pojasnile maso nekaterih elementarnih delcev.

Delo - Letos sta Nobelovo nagrado za mir prejela borec proti podnebnim spremembam, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Petčlanski norveški odbor za nagrade, ki se odloča v najstrožji tajnosti, želi tako doseči večjo svetovno osveščenost o nevarnostih podnebnih sprememb.

Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu, Gore pa je že dejal da bo svojo polovico podaril Zvezi za zaščito podnebja.

O dogodku med drugimi poročajo Delo, BBC in Reuters.

Slo-Tech - Članek, objavljen na New Scientistu razglablja o tem, zakaj se, v primeru, da nas požgečka prelestna lepotica, krčevito smejemo, v primeru lastnega žgečkanja pa le nemo bolščimo v zid ter ne reagiramo. Težava naj bi tičala v naših možganih, saj ima, tako članek, naš organ (da, referiram na možgane) možnost predvidevanja dogodkov. Seveda naša koža fizično gledano občuti enako, le možgani, v primeru žgačkanja samega sebe, te impulze omilijo ter zatrejo. Klik! Bolje kot vsak Pentium 4 [:D] .

New Scientist - Takoimenovanemu Standardnemu modelu, ki opisuje družbo nekaj čez 1000 delcev, ni kaj dosti očitati. Vse nekako deluje tako, kot predvideno. Razen da Peter Higgs še ni dobil Nobelove nagrade za svojo domnevo o Higgsovem bozonu, ki bi nekako zaokrožil ta model z odgovorom na vprašanje - od kod masa? Ko so se pred leti v CERNU trudili odkriti ta delec, jim ni uspelo. Tudi v ZDA jim ne gre. Vsaj do 2009 jim baje ne bo ratalo potrditi ali ovreči Standardnega modela. Mogoče zna biti še zanimivo in ta znanost še ni dokončana. Link.