Krebs On Security - Enkrat jeseni se je na črnem trgu začelo trgovanje s posebej zahrbtno varnostno pomanjkljivostjo v namizni javi (J2SE), ki je očitno prisotna že dolga dolga leta, saj deluje na vseh glavnih izdajah platforme (7.0, 6.0, 5.0 in celo 1.x) in na vseh treh platformah (Linux, Mac OS X, Windows). Luknja omogoča zagon poljubnega sistemskega programa že z obiskom okužene spletne strani in to brez vsakršne potrditve s strani uporabnika. Prisotna je v večini popularnih exploit kitih, npr. Blackhole ($4000 za licenco + $200 mesečni najem prednameščenega strežnika), SEO Sploit Pack in od minulega tedna tudi v odprtokodnem Metasploitu (glej filmček za demonstracijo).

Varnostni raziskovalec Brian Krebs ob tem poudarja, da so pomanjkljivosti v Javi...

Mozilla.org - Jap, fantje pri Mozilla Foundation so to obelodanili včeraj. Preden pa se greste metat z visokih zgradb, preberite novico do konca. Nič pretresljivega se ni zgodilo, ekipa se je zgolj znova odločila poigrati s številkami različic. Tako jeseni ne bomo ugledali rdeče pande 1.1, ampak bo poskočila kar na 1.5.

Razlog za preskok bi naj bilo izjemno veliko število popravljenih hroščev, in višja številka naj bi to povedala tudi neukemu povprečnežu. 1.5 je pa ja bolje kot 1.1, mar ne?

Več o novem številčenju boste izvedeli na potovalnem načrtu, ki ga na Mozillini strani tako radi popravljajo.

OSNews - Skupaj z novo alpha-različico brskalnika je ekipa Mozille izdala tudi novo različico programa, ki je izboljšana različica koledarja iz Mozille. Samostojna različica koledarja se imenuje Sunbird in deluje neodvisno od Mozillinega spletnega brskalnika. Program nam omogoča dodajanje sestankov, razporeditev časa ter seznam opravil, kar močno izboljša pregled nad dogodki in našim (ne)prostim časom. Primer koledarja. Povezava do datotek: Koledar kot dodatek Mozilli ter Sunbird kot samostojen program.

Mozillazine - Ustanovljena je nova neprofitna organizacija z namenom razširjanja Mozille v Evropi. Mozilla Europe, ki so jo ustanovili nekdanji uslužbenci Netscapa, ima sedež v Parizu, Mozilla Foundation pa ji je že izrazila polno podporo. Organizacija ima tri glavne cilje:

• Promocija Mozille in njenih "potomcev" v Evropi s pomočjo lokalnih skupin.
• Spodbujanje razvijalcev in podjetij, da prispevajo k projeku (s kodo ali finančno).
• Širjenje Mozille v poslovnih okoljih preko tehnične podpore.

Spletna stran je na voljo v štirih evropskih jezikih. Klik!

Slo-Tech - Po slabem mesecu, odkar je izšla Mozilla 1.4, se je pred kratkim pojavila na medmrežju Mozilla 1.5 Alpha. V tej različici bomo po novem uzrli brskalnik Firebird in program za pregledovanje elektronske pošte Thunderbird. Kaj je bilo pridodano skupku kode, boste lahko prebrali tukaj, za dolpoteg pa se odpravite bodisi sem (Windows), sem (Linux), ali sem (Mac OS X).

Mozillazine - Izšla je Mozilla 1.4! Nova različica ponuja številne izboljšave in nove možnosti v primerjavi s starejšimi različicami. Dodana je podpora za preverjanje istovetnosti NTLM (samo v različici za Windows), izboljšano je delo z zaznamki, Composer omogoča spreminjanje velikosti slik in tabel z metodo klikni-in-povleci, na voljo je gladko drsenje po spletnih straneh (možnost morate vključiti sami), izboljšan je mehanizem za nadzor nadležne elektronske pošte ... Podrobnejše informacije so na voljo v Opombah ob izdaji. Na voljo sta slovenski različici za Linux in Windows ter jezikovni paket XPI, s katerim lahko poslovenite Mozillo na preostalih operacijskih sistemih.

Veja 1.4 bo nadomestila vejo 1.0 in bo tako postala stabilna osnova za razvijalce, ki v svojih izdelkih uporabljajo Mozillino tehnologijo. Tako je že izšel Netscape 7.1, ki se od različice 7.0 loči predvsem po novostih, ki jih je prinesla Mozilla v razvoju od različice 1.0 do 1.4.

Hkrati je Mozilla 1.4 tudi zadnja Mozilla,...

več strani - Ponovno, in tokrat zadnjič, je izšla Mozilla kot jo poznamo danes. Release Candidate 3 je namreč zadnja različica, v kateri so brskalnik, poštni odjemalec in vse kar spada zraven vključeni v en paket. Od sedaj naprej bo namreč vsaka komponenta ločena.

Brskalnik bo od sedaj(oz. že) temeljil na Phoenixu, ki se je že preimenoval v Mozilla Firebird, poštni odjemalec, od sedaj temelječ na Minotauru, pa bo po novem imenovan Thunderbird.

Za sedanjo različico pa najdete seznam izboljšav tukaj. Še slovenska win32 prevedena različica.

Čez nekaj let pa se bomo nostalgično spominjali časov, ko smo vse dobili v enem kosu...

Mozillazine - Drage rojakinje, dragi rojaki, spoštovani državljani Republike Slovenije! Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan!

Izšla je namreč druga in verjetno zadnja predizdaja™ Mozille 1.4, ki ji bo čez nekaj dni sledila tudi končna različica. Tako imate še zadnjo priložnost, da sporočite morebitne napake v delovanju Mozille. A to še ni vse! Tokrat imate celo priložnost, da se pritožite tudi na napake v slovenskih prevodih, saj je urna ekipa SloZilla že pripravila jezikovne pakete XPI, s katerimi v trenutku prilagodite svojo Mozillo slovenskemu okolju. In tudi to še ni vse! Slovenci, ker ste večinoma uporabniki okolja Windows, imate prvi na svetu na voljo tudi celotne binarne pakete Mozille 1.4 RC2 za okolje Windows, tako da lahko namestite Mozillo, ki je poslovenjena že ob prvem zagonu! Vabimo vas, da preskusite Mozillo 1.4 RC2 v slovenščini in s tem prispevate k večji kakovosti končne izdaje.

Nocoj so torej še dovoljene sanje, jutri pa ...

Mozillazine - Izšel je prvi kandidat za končno različico Mozille 1.4. Potem ko se je organizaciji mozilla.org pripetil neljubi dogodek pri izdaji Mozille 1.2, ki so jo zaradi hude varnostne luknje morali umakniti s strežnikov in pripraviti novo različico -- 1.2.1, se je vodstvo odločilo, da bo pred vsako končno različico objavljalo še kandidate zanjo. Klik! Zdaj imate torej še zadnjo priložnost, da naredite Mozillo 1.4 še stabilnejšo in varnejšo. Zgrabite jo!

Opomba: Različica 1.4 bo zadnja Mozilla, ki še NE bo temeljila na novem razvojnem načrtu (roadmap).

Mozillazine - Dolgo smo čakali in naposled tudi dočakali. Izšel je Mozilla Firebird 0.6 -- brskalnik, ki temelji na Mozillini kodni osnovi in bo od Mozille 1.5 naprej osrednji element tega programa. Prejšnja različica je izšla decembra, zato je spisek novosti resnično dolg. Najbolj opazna sprememba je nova privzeta tema, ki temelji na Qute. Pogovorno okno z nastavitvami je povsem prenovljeno in omogoča tudi preprosto brisanje zgodovine, piškotov ... Številnih izboljšav je bil deležen tudi upravitelj zaznamkov, nova različica pa je opremljena z orodjem, ki v primeru odkritja hrošča samodejno pošlje sporočilo razvijalcem (Quality Feedback Agent). Opombe k izdaji in Dolpoteg.

Mozillazine - Izšla je Mozilla 1.3.1. Različica je enaka Mozilli 1.3, le da je sedaj nekoliko bolj varna in podpira namestitvene datoteke XPI tudi na sistemu Mac OS X. Za podrobnejše informacije si oglejte opombe k izdaji. Dolpoteg.

Vse novosti in dobrote pa so na voljo v Mozilli 1.4 Beta, ki je prav tako že izšla. Med novostmi je tudi izbira privzete strani, ki se odpre ob novem oknu, zavihku ali zagonu Navigatorja -- izbiramo lahko med domačo stranjo, prazno stranjo in stranjo, ki smo si jo ogledali nazadnje. Komponenta Pošta in novice zdaj podpira avtentifikacijo CRAM-MD5, poleg tega pa lahko tudi izbiramo privzeto pisavo, velikost in barvo pri pisanju elektronske pošte v obliki HTML. Tako kot vedno je na voljo seznam vseh novitet in dolpoteg.

Kmalu lahko pričakujete tudi slovenske jezikovne pakete in binarni različici za Linux ter Windows.

HWGuru - Mogoče se kdo kar malce nostalgično spominja časov, ko navijanje ni bilo še tako popularno in povprečen PC še ni spominjal na današnje zanesenjaške "kište", ki lahko vsebujejo tudi 10 ali več ventilatorjev. Vendar pa vedno večje gretje procesorjev in ostalih komponent zahteva svoj davek in hočeš nočeš se ti v ohišju kolikor toliko zmogljivega računalnika takoj naberejo štirje ventilatorji, ki pa povzročajo določeno količino hrupa, ki je lahko zelo moteč za določeno skupino ljudi. Lahko kaj storimo proti temu? Rešitev je veliko, ena izmed najbolj preprostih pa je raba Akasinih oblog, ki "vpijajo" hrup. Te obloge so testirali na tej strani, avtor pa navaja, da je razlika pri...