ComputerWorld - ICANN nadaljuje s spornim načrtom, po katerem naj bi znatno povečali število vrhnjih domen na internetu, s čimer imajo največ problemov podjetja in lastniki blagovnih znamk, ki morajo pod vsako izmed novih domen registrirati svoje znamke, da preprečijo cybersquatting in ribarjenje. Ta teden poteka ICANN-ov simpozij v Sydneyju v Avstraliji, kjer so nove domene najbolj vroča tema.

ICANN vztraja, da bodo nove domene, ki bodo mimogrede lahko dolge od treh do 63 znakov in ne le v angleški latinici, temveč tudi razširjeni latinici, cirilici, kitajščini, arabščini itn., omogočile več inovacije. Načrtujejo, da bodo prve prijave začeli sprejemati v prvem kvartalu leta 2010.

Podjetja, ki domene uporabljajo, so mnogo manj entuziastična. Želijo si namreč preprečiti, da bi kar vsakdo lahko registriral na primer vrhnjo domeno .ibm in nato uporabnike zavajal z naslovom sale.ibm ali kaj podobnega. Raje kot registracijo vseh možnih domen bi imela namreč seznam zaščitenih domen, ki jih drugi pač...

ORF - Skupna evropska vrhovna domena .eu je na svet privekala decembra 2005, ko so lahko prednostni upravičenci, tj. lastniki blagovnih znamk, javne organizacije in podobni, registrirali prve domene. Za aprila 2006 je bilo odločeno, da je domena zrela za prehod v fazo registracij po načelu Kdor prej pride, prej melje, in od takrat jo lahko registrira vsakdo. V poltretjem letu smo počasi prilezli do številke tri milijone, poroča ORF. Domeno z okroglo zaporedno številko je kupil neki Nemec, čigar imena ali domene zaradi varstva zasebnosti niso objavili. S tem se je domena .eu utrdila na desetem mestu na svetovni lestvici največjih vrhovnih domen. Prvo mesto še vedno prepričljivo zaseda .com, sledita pa ji .net in .org.

Najbolj so nad evropsko domeno navdušeni Ciprčani, ki so registrirali 66,1 domene na 1000 prebivalcev, sledijo pa Luksemburžani (54,9), Nizozemci (24,7), Irci (13,1) in Nemci (11,1). Slovenci smo na seznamu bolj spodaj, saj smo se z 2,9 domene na 1000 prebivalcev prebili na...

ComputerWorld - Podjetje Verizon Communications je dobilo tožbo proti registratorju domen OnlineNIC zaradi prakse, ki se v anglosaški literaturi imenuje cybersquatting. V glavnem gre za registracijo, preprodajo ali zlorabo domene z namenom pridobitve koristi od blagovne znamke, ki pripada drugemu subjektu. Običajno poskuša zakupnik domene le-to prodati lastniku blagovne znamke po znatno višji ceni ali pa podobnost s pravim imenom unovčiti kako drugače, npr. z oglaševanjem.

Verizon je obtožil OnlineNIC, da je regstiral vsaj 663 domen, ki so identične ali preveč podobne Verizonovim znamkam, kot na primer verizon-cellular.com ali buyverizon.net. Kalifornijsko sodišče je razsodilo, da mora OnlineNIC Verizonu plačati 31,15 milijona dolarjev (to je 50.000 na domeno) in mu prepovedalo nadaljnjo registracijo podobnih domen. Podobne tožbe sta vložila tudi Microsoft in Yahoo. Slednjemu gredo v nos domene, kot so yahoozone.com, yahooyahooligans.com in denverwifesexyahoo.com. Manjši problem je le...

Slashdot - Včeraj je organizacija EURid odprla registracijo domen .eu. V prvem petmesečju (obdobje sončnega vzhoda, kot imenuje EURid) bodo lahko svojo domeno registrirali le tisti, ki so na prednostnem seznamu, torej javne organizacije in lastniki blagovnih znamk. Če bo prišlo več zahtev za isto domeno, bo komisija odločila, komu pripada. Po 7. aprilu 2006 bo novo domeno lahko registriral vsak, veljal pa bo zakon prvega. EURid je v tem kratkem času zabeležil že več kot 100.000 zahtevkov, med najbolj pogostimi je pa domena sex.eu, ki je bila dosedaj zahtevana že kar 204x.

Navodila za pridobitev domene .eu.

Finance - Od sedaj je "brezplačen" dostop do interneta mogoč tudi pri SiOLu -- po vzoru VoljaTela so se namreč odločili tudi sami ponuditi dostop uporabnikom urnega paketa preko številke 0888.

Klic je tako cenejši -- 3,24 tolarja ob svetlem in 1,8 ob zatemnjenem delu dneva (neposredno plačilo SiOLu je nično, povišana pa je klicna tarifa), klice pa bo namesto SiOLa posredno obračunal Telekom. Ta paket se ob nični naročnini tako izkaže za ugodnejšega od standardnega paketa; primerjava z neomejenim paketom pokaže tudi premik točke preloma ugodnosti, saj bo po novem obračunavanju slednji ugodnejši šele od približno 66. ure dalje. Klik!

Finance - Telekom je brez hčerinskih družb (Mobitela ter SiOLa) v prejšnjem letu povečal čisti dobiček za dobrih 99 odstotkov -- pa naj še kdo verjame njihovim očitkom, da država z nizko ceno impulza in analogne naročnine ustvarja veliko izgubo. Mobitelov čisti dobiček je nižji za 18,5 odstotka kot leto poprej, SiOLov pa za slabih 5 odstotkov. V Mobitelu so dodatno zaposlovali, v Telekomu pa ravno nasprotno. SiOL je minulo leto imel 16.620 ADSL naročnikov (83,1 odsotna realizacija načrtovanega), uporaba klicnega dostopa pa je padla za slabih 13 odstotkov. Stroški uprav skupine Telekom in nadzornega sveta pa so lani znašali neverjetnih 332 milijonov tolarjev. Uradna novica.

Finance - V zadnjih dneh so v slovenski politiki aktualne anonimne prijave o domnevnih zlorabah in napakah odgovornih na vodilnih položajih. Tokrat je v primežu Miran Kramberger -- direktor SiOLa in član Telekomove uprave. Anonimko ( originalni zapis) so naslovili na sam državniški vrh, celo na Cerkev. Avtor anonimke gospodu Krambergerju očita obvladovanje celotnega telekomunikacijskega trga, neenakopraven položaj SiOLa na trgu, brisanje meje med SiOLom in Telekomom (prevzemanje poslov s strani SiOLa od Telekoma) in nenazadnje dajanje 50-70 odstotnega popusta SiOLu od Telekoma. In še bi lahko naštevali. Minister za informacijsko družbo Pavel Gantar bo zahteval pojasnila, a je danes zanikal odstavljanje Krambergerja.

Finance - Telekomu Slovenije in hčerinski družbi SiOL je že nekaj časa trn v peti Aleš Cepič. Gospod Aleš je namreč blagovno znamko Siol prijavil Uradu za intelektualno lastnino kak mesec pred Telekomom. Ker se niso dogovorili o prenosu znamke, jo bo Cepič prodal najboljšemu kupcu. Pri SiOL-u seveda pravijo, da so oni lastniki blagovne znamke in da nikomur niso nič dolžni. Pri omenjenem uradu pa prakso v zvezi z lastništvom blagovnih znamk utemeljujejo po načelu "kdor prej pride, prej melje". Ne pozabimo tudi na ceno - Cepič ocenjuje znamko na 10 miljonov Evrov. Finance poročajo.

The Register - Na, pa smo tam: še Britanci so ga začel biksat. Vladna agencija "Driver and Vehicle Licensing Agency" (pristojna za izdajanje in administracijo vozniških dovoljenj) je vložila zahtevek na WIPO naj jim dodeli domeno dvla.com, ki jo uporablja podjetje iz Pensilvanije.

Zahteva je bila zavrnjena, prislužili pa so si tudi nekaj ostrih pogledov. Njihov glavni argument je bil, da so registrirali blagovno znamko "DVLA", medtem ko naj bi bil DVL Automation, podjetje ki trenutno uporablja zaželeno domeno, upravičen zgolj do domene DVL.com. Pristojni na organizaciji WIPO se s tem nikakor ne strinjajo ter zanikajo pravico lastnika blagovne znamke po prevzemu domene. Povrhu vsega so zahtevek označili za poskus zlorabe zakona, ki razrešuje tovrstna navzkrižja interesov.