IEEE Spectrum - Skupini avstralskih in nizozemskih raziskovalcev sta demonstrirali delovanje silicijevih spinskih kubitov nad temperaturo enega kelvina, kar bi teoretično omogočilo izvedbo kvantnih računalnikov brez dragega in zapletenega dilucijskega hlajenja. To pomembno utrjuje položaj tega pristopa v kvantnem računalništvu nasproti superprevodnim zankam in ujetim ionom.

Današnji prototipi kvantnih računalnikov imajo stereotipno podobo visečega grozdja zlatih žičk. Takšen videz napravam pravzaprav narekuje dilucijski hladilnik, s katerim je treba kubite, njihove osnovne računske elemente, ohladiti na temperature pod desetinko kelvina, se pravi pod -273 stopinj Celzija. Ker krmilna silicijeva elektronika ne mara takšnega hladu, mora biti nameščena izven jedra naprave in s kubiti povezana z natanko tistimi žičkami, ki polnijo fotografije. Ne le, da to občutno poveča kompleksnost in ceno strojev, temveč vsaka povezava pomeni tudi potencialno pot za vdor motenj, ki lahko pokvarijo izračune. Zato...

Slo-Tech - Raziskovalni z Univerze v Surreyju so v laboratoriju dosegli hitrost brezžičnega prenosa podatkov 1 Tb/s na tehnologiji, ki bi lahko postala 5G. Čeprav nova generacija podatkovnega prenosa po mobilnih omrežjih še ni standardizirana, podjetja po celem svetu že preizkušajo nove možnosti. Samsung je na primer dosegel 5 Gb/s, Japonci pa še dvakrat več. Estonci kanijo do leta 2020 hitrost še podeseteriti.

Britanci so dosegli 1 Tb/s, a je treba takoj povedati, da gre za laboratorijski test, medtem ko sta Samsungov in japonski rezultat iz realnega sveta. V SUrreyju so podatke pošiljali na razdalji 100 metrov v delu spektra okrog 100 MHz, kaj več pa niso povedali. Dodali so še, da preizkuse izven laboratorijskega okolja pričakujemo v letih 2016-2017, prve...

ScienceDaily - Ekipa raziskovalcev z Univerze Yale poroča, da so uspeli pripraviti prvi enostavni trdni kvantni procesor, s čimer so sanje o kvantnem računalniku korak bliže. Za izvedbo rudimentarnih algoritmov, kot je enostavno iskanje, so uporabili dva superprevodna dvo-kubitna čipa. O uspehu piše tudi Nature.

Običajni procesorji za predstavitev podatkov in njihovo obdelavo uprabljajo dvoje stanj - vključeno ali 1 in izključeno ali 0. Dva bita tako lahko shranita naslednje informacije: 00, 01, 10 ali 11. Kvantni sistemi pa poznajo še eno stanje, ki se mu pravi superpozicija stanj, ko ima bit vse vrednosti hkrati. To obilno poveča količino informacij, ki jih lahko shranimo, in hitrost, s katero jih lahko obdelujemo. Slednje kvantni računalniki izvajajo z izkoriščanjem še enega kvantnega pojava, ki se imenuje kvantna prepletenost.

Ekipa teoretičnih fizikov je...

TG Daily - Diamant je dragocenejša alotropska modifikacija ogljika, kjer so ogljikovi atomi povezani s štirimi sosedi, ki ležijo v obliki tetraedra, tako da tvori kubični najgostejši sklad z dodatnimi atomi v polovici tetraedričnih praznin. Čeprav je termodinamsko manj stabilna oblika od grafita, slovi predvsem zaradi svoje trdote. Dolgo časa so imeli diamante za najtrše snovi na svetu, tako da so jim na Mohsovi lestvici trdote pripisali vrednost 10, a so kasneje pripravili nekaj sintetičnih snovi, ki so še trše (tak primer je naprimer renijev diborid).

Sedaj pa so se pojavili podatki o še tršem naravnem...

Slo-Tech - Ker koncept Barcamp-ov, eno- ali dvodnevnih dogodkov, na katerih predavatelji niso strogo določeni (ter temu primerno plačani) in se od vsakega udeleženca pričakuje vsaj delček samoiniciative (beri: lastno predavanje), na sončno stran Alp še ni prišel, se morajo vsi vsaj nekoliko bolj družabni računalničarji na takšne dogodke odpravljati v nam sosedske države (Avstrijo, Italijo) ali v Anglijo/Nemčijo.



Tako se v okolici Slovenije v bližnji prihodnosti obeta kar nekaj takšnih dogodkov. Pri naših severnih sosedih se tako ta vikend (5. in 6.) na Dunaju odvija Barcamp Vienna, 22. in 23. novembra pa se v Gradcu odvija Barcamp Graz. Na Dunajo sicer ni posebnih omejitev, se pa organizatorji nameravajo osredotočiti na marketing in poslovne tematike, med tem ko bo v Gradcu več poudarka na uporabnosti in človeško-računalniški interakciji.



Pri naših zahodnih sosedih pa lahko 4. oktobra v...

ComputerBase - Na internetu krožijo novice, da bodo prvi trojedrni procesorji iz družine Phenom, družbe AMD, dobavljivi za 135 evrov, vsaj pri naših severnih sosedih. Konkretneje, procesor bo tiktakal pri 2,1 GHz, ime 8450 kaže na revizijo jedra B3, TLB bug je torej preteklost. Za 2,2 GHz različico bo treba odšteti 15 evrov več, za najhitrejšo pa 170 evrov. Procesorji naj bi bili dobavljivi v drugi četrtini tega leta.

Zagotovo vredno premisleka za vse, ki posodabljajo ali menjajo sistem.

Slashdot - Znanstveniki iz Univerze v Sydney-u so odkrili, da je binarni zvezdni sistem, ki so ga odkrili pred osmimi leti, tiktakajoča bomba, ki lahko (ali pa je že) vsak trenutek spusti proti Zemlji smrtonosen snop gama žarkov, ki bi povzročil izumrtje večine živih bitij na Zemlji. Ena izmed zvezd je namreč t.i. Wolf-Rayet-ova zvezda, ki se nahaja v zadnjem stadiju obstoja, preden se dokončno prelevi v črno luknjo, pri čemer v svojih zadnjih izdihljajih eksplodira kot supernova in pošlje v vesolje že prej omenjeni snop gama žarkov.



Zemlja namreč, po trenutnih podatkih (ki pa na srečo še niso...

Wired News - Znanstvenikom v Avstraliji je uspelo upočasniti laserski curek in ga ujeti v kristalu. Hitrosti svetlobe v mediju so tako upočasnili na le nekaj sto metrov na sekundo, kar jim sedaj omogoča, da svetlobo shranijo in jo po potrebi prikličejo. Svetlobo so upočasnili s silikatnim kristalom, ki so ga oplemenitili z zelo redkim elementom, prazeodim-om. Kako trik deluje si preberite tukaj .

Mogoče bodo naši pravnuki nekoč igrali Duke Nukem forever na kvantnih računalnikih. [>:D]

Newsfactor - Čeprav današnja tehnologija še vedno sledi Moorovem zakonu, je več kot očitno, da tudi ne bo večna. Kot napoveduje vse več poznavalcev, je naslednik kvantno procesiranje.

Kljub dejstvu, da so kvantni računalniki trenutno še v zgodnji fazi razvoja, pa se raziskovalci že ukvarjajo z rešitvami, ki bi pripomogle, da ne bi pri računanju prihajalo do napak. Tako sta naša raziskovalca, Tomaž Prosen in Marko Žnidarič, predstavila metodo, ki naj bi odpravila večino napak. Gre za t.i. "chill pill", ki je matematična metoda, ki napačne izračune odpravlja, preden se sploh pojavijo.

Tako poročajo na News Factor-ju, kaj pa o tem menijo naši člani, pa preberite v tej temi. Hvala tudi Thomasu, ki nas je opozoril na zanimivost.

New Scientist - Ne, jutri pa še ne - leta 2007 pa že mogoče. Tako napoveduje Robert Clark z univerze New South Wales v Sydneyu. Datum je presenetljiv saj je bila pred kratkim ta tehnologija za mnoge še krepko v povojih. Težava tehnologije je namreč ta, da so delci (atomi, elektroni, fotoni) izredno občutljivi na zunanje vplive. Clarku pa je očitno uspelo izdelati čip, ki kljubuje vsem tehnološkim oviram. Nekaj podobnega naj bi dosegli tudi naši severni sosedje Avstrijci na univerzi v Innsbrucku. Kvantni klik!