X-Bit Labs - Ja, očitno se bližajo časi, ko bodo Bartoni postali resničnost. Danes so se na internetu pojavile prve domnevne fotografije tega novega procesorja. Če si malce osvežimo spomin, Barton so od svojih predhodnikov, Thoroughbred procesorjev razlikuje po dodatnih 256 kB drugonivojskega predpomnilnika (skupaj tako 512 kB). Procesor je označen kot AXDA1833DKT4D (AIUAA stepping), kar pomeni, da je zmožen delovanja na 166 MHz vodilu. Model je tiktakal pri 1833 MHz, vendar AMD napoveduje, da je njegova hitrost primerljiva s kar za tisoč megahercev hitrejšim Penitumom 4. Mljask!

AnandTech - Danes se dogajajo samo čudovite stvari, vsaj za AMD privržence. Izšla sta nova procesorja, stari se ceníjo, nForce2 trka vrata ... No, dobre tri mesece po tem, ko je nVidia predstavila nForce2, so se končno pričele pojavljati tudi matične plošče, temelječe na njem. Na AnadTechu so si ogledali Asusovo A7N8X v povezavi z najmočnejšim Athlonom ta hip. In rezultati so prijetno presenetili. Klik!

Ace's Hardware - AMD je danes po načrtih izdal novega prvaka v AthlonXP seriji, Athlona 2800+, ki deluje na 333 megahercih FSB. Na Ace's Hardware so si nov procesor ogledali v kombinaciji z osnovno ploščo, grajeno na nForce2 čipovju. Najmočnejšega AthlonaXP so primerjali z ostali procesorji te serije, ga malce navili ter pognali kup uporabnih ter neuporabnih benchmarkov. In ugotovitve? Preberite test, prišepnem vam lahko samo, da se ga trenutno še ne izplača kupiti.

več strani - Procesorski vojni še ni videti konca. Pravzaprav se vedno bolj zaostruje, saj kani AMD, če gre verjeti X-Bitovcem ter The Inquirerjevcem, prvega oktobra izdati najmočnejša predstavnika Athlon XP serije, modela 2700+ in 2800+, ki bosta neposredna konkurenta trenutnemu Intelovemu paradnemu konju, Pentiumu 4 2,8 GHz. Najpomembnejša novost je vsekakor uporaba 333 megaherčnega sistemskega vodila, ki bo dodobra izboljšalo zmogljivost ter izkoristek novih procesorjev. Uradno bo to vodilo podprto šele z novimi BIOSi na obstoječih KT400 ploščah, neuradne govorice pa so, da bodo ti procesorji delovali tudi na KT333 ploščah. Logično. Klik, Klik!

Ace's Hardware - Howard David od podjetja Intel je pred kratkim na Intel Developer Forumu predstavil DDR-II, prestolonaslednika njegovega veličanstva DDR. Nov tip pomnilnika naj bi bil hitrejši, stabilnejši, pa tudi varčnejši. Sicer stvar še ne dokončna, vendar pa bi se znalo zgoditi, da bo RDRAM kmalu le še senca preteklosti, kajti DDR-II bo s svojo visoko prepustnostjo veliko bolje zadovoljeval prihajajoče Intelove procesorje. Dokončne specifikacije bomo najbrž izvedeli v zadnji četrtini tega leta, če pa vas zanima več, pa pojdite sem. Vsekakor zanimivo tehnično branje za dolgočasno nedeljsko popoldne.

AMD Zone - Vse kaže, da se AMD kljub zelo obetajočim Thoroughbredom revizije B še vedno bori z ogromno težavami. Kot smo se AMDjevi privrženci bali, sta težko pričakovana Barton in Hammer procesorja zopet prestavljena. Razna ugibanja na spletnih straneh kažejo v smer težav z 0,13 mikronsko tehnologijo pri UMCju, ki naj bi izdeloval Bartone, in vsesplošnih problemov z Hammerjem, ki naj bi potreboval temeljito prenovo.

Hammerjeve težave se začnejo pri SOI tehnologiji, ki pošteno niža odstotek delujočih procesorjev, se nadaljujejo pri vgrajenem spominskem kontrolerju, ki naj bi omejeval višje frekvence in se končajo pri očitno preslabi izhodni zasnovi, zaradi česar je v razvoju že Hammer revizije B, ki naj bi vse te težave odpravil. Vsaj tako upamo.

In kdaj lahko po novem pričakujemo Bartone in Hammerje? Trenutno se za Bartone govori o prvi četrtini 2003, za Hammerje pa šele v začetku ali sredini druge četrtine prihodnjega leta. Do takrat se bomo morali zadovoljiti z T-bredi rev. B, ki jih lahko...

The inquirer - Med brskanjem po The Inquirerju sem naletel tudi na to zanimivo novico, ki malce bolj obravnava prihodnje AMD-jeve Athlone, ki bodo po novem delovali na 333 MHz (166 MHz DDR) vodilu. Procesorji s hitrejšim vodilom naj bi bili po poročanju AMD-ja kanček hitrejši od različic na počasnejšem vodilu, tako v igrah, kot tudi v ostalih programih. Procesorji s hitrejšim vodilom naj bi nemoteno delovali tako na KT333, kot tudi na naborih KT400 in KM400. Novo vodilo pa ne bo edina novost prihajajočih Athlonov, saj bosta različici 2800+ in 3000+ vsebovali tudi 512KB L2 predpomnilnika (jedro Barton). Kako se bodo novi Athloni obnesli v praksi, pa bomo lahko videli že 7. oktobra, ko bo na prodajne police prispela različica 2700+.

X-Bit Labs - Po poročanju X-Bit labsov, bo AMD 7. oktobra predstavil procesor Athlon XP 2700+, ki pa ne bo samo še en malce bolj navit izdelek v seriji, ampak bo nekaj posebnega, saj bo prvi AMD-jev procesor, ki bo tudi uradno podpiral 333 MHz vodilo. Tako naj bi tudi polno začel izkoriščati PC2700 DDR SDRAM. Nov procesor naj bi brez problemov deloval na naborih VIA KT400, NVIDIA nForce2 in SiS746. Deloval naj bi tudi na naboru KT 333, glede katerega so proizvajalci matičnih plošč rahlo skeptični. Sicer pa je itak prezgodaj, da bi govorili o tem, kje bo procesor deloval brezhibno in kje ne.

AMD Zone - Ne ravno: bo pa AMDjev procesor Athlon 2800+ podpiral 333 megaherčno vodilo (kar se ni zgodilo na 2400+ in 2600+ primerkih). Istočasno svoj izdelek Nforce 2 pripravlja tudi Nvidia, ki naj bi prav tako podpirala 333 megatiktakov. Klik!

Amdmb.com - Sodeč po tej novici naj bi AMD končno izboljšal svoj 0,13 mikronski produkcijski proces, kar naj bi končno pospešilo AMDj Thoroughbred procesorje. Glede prihodnosti se pa lahko nadejamo še nadaljnjih bonbončkov: na trg naj bi prišli tudi procesorji, delujoči na 166 MHz vodilu (333 DDR), čeprav so še pred nedavnim zatrjevali, da do tega ne bo prišlo. Manjka je še pol megabajta drugostopenjskega predpomnilnika, za kar moramo pa počakati na procesorje s kodnim imenom Barton. Klik!

The Register - Vendar na žalost samo Mobilne in MP izvedenke, o desktop primerkih pa še vedno ne duha ne sluha. No, kakorkoli že, tudi z novimi AthlonMP procesorji, ki po novem delujejo na 1,4 GHz se da narediti marsikaj. Za svoje jih bodo vzeli predvsem tisti, ki rabijo veliko surove moči za poganjanje zapletenih programov na nastajajoči delovni postaji, zmogljiv strežnik ali pa bi samo radi prednjačili v izračunanih paketkih pri Seti@HOME (sicer ne vem, če ta program podpira več procesorjev, ampak za primerjavo je ravno pravšnji :)). Procesorjev trenutno še vedno ni v Sloveniji, vendar si lahko vseeno ogledate ponudbo, ki so vam jo pripravila druga podjetja v tujini.

Slo-Tech - PCI vodilo je že dolga leta standard v računalniški industriji, toda počasi je potrebno narediti prostor za novo tehnologijo. Zadnje čase smo lahko opazili najave nekaterih novih vodil, ki naj bi nasledila PCI vodilo in če vas zanima, kaj nam vsaka posebej obljubja, je ta članek na PC Questu prava stvar. Sicer je zadeva visoko špekulativna, ker nihče ne more predvideti kaj in kako bo nasledilo PCI, toda vseeno gre za zanimivo in informativno branje. Še nekaj let... in imeli bomo praktično uporabna vodila s prepustnostjo, ki se bo merila v Gigabitih na sekundo. Juhej in hvala Vomu.

VR - Zone - Na internetu so se pojavile slike jeder novih, prihajajočih Athlonov. Gre za 1.2 in 1.3GHz modela s 200 oziroma 266MHz zunanjimi frekvencami. Na slikah je lepo vidno, da so L1 mostički že tovarniško povezani, kar samo potrjuje govorice, ki po internetu krožijo že precej dolgo. Večina novih Athlonov je torej popolnoma odklenjenih, postavlja pa se vprašanje zakaj? Mogoče zato, ker so ti procesorji že tako blizu zgornje meje svojega jedra, da se jih kaj dosti tako ali tako ne da overclockati? Bomo videli...

EBN - Ko smo že pri serverskih procesorjih... AMD se je svojega 64 bitnega SledgeHammerja lotil precej resneje kot Intel Itaniuma in procesor je redno deležen zanimivih inovacij. Zadnja izboljšava je, sodeč po tej novici, novo vodilo. EV6 očitno ni dovolj dober za AMDjev novi procesor in tako so sprojektirali popolnoma novo vodilo z imenom NUMA (Non-Uniform Memory Access). Če vas zanimajo podrobnosti okoli tega vodila si kar poglejte zgornji link, povem naj le, da bo zadeva podpirala povezovanje osmih ali več procesorjev (seveda vsak s posebnim vodilom in ne deljenim, kot je slučaj pri Intelu), zgrajena pa je okoli LDT kontrolerja.