Telekom Slovenije - Mestna občina Ljubljana (MOL), Telekom Slovenije in Nil so podpisali pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu (izjava za javnost), v okviru katerega bodo v Ljubljani postavili največje slovensko celovito brezžično omrežje za dostop do interneta, ki bo po njihovih besedah pionirsko tudi v svetovnem merilu. Do konca prihodnjega leta bo pokrita velika večina območje Ljubljane znotraj avtocestnega obroča in dobršen delež preostale MOL. Brezplačna uporaba bo časovno omejena in namenjena prebivalcem in obiskovalcem Ljubljane, omrežje pa bodo izkoriščali tudi javni zavodi.

Pilotski projekt, v okviru katerega so postavili 25 dostopnih točk, je končan z dobrimi rezultati. Zato se bodo že oktobra letos lotili postavitve dostopnih...

Univerza v Ljubljani - V torek 30.11.2010 ob 16h bo v Multimedijski dvorani Fakultete za elektrotehniko na Tržaški 25 v Ljubljani, predstavitev tehnologije za vizualno razpoznavo objektov v realnem času, razvita pod vodstvom profesorja Aleša Leonardisa. Metoda omogoča vrsto aplikacij: razpoznavo ter detekcijo raznovrstnih objektov v slikah ali prizorih, analizo urbanih scen kot so slike pridobljene iz npr. Google maps, iskanje vzorcev po slikovnih in video zbirkah, itd. Poleg tega so razviti hierarhični postopki splošni in bi jih bilo mogoče prilagoditi za uporabo tudi na drugih senzorskih modalnostih, kot sta na primer zvok in govor. Predstavjen bo tudi proces komercializacije raziskav ter možnosti, ki jih...

Tech World - Red Hat je naznanil nekaj namestitev Linuxa velikih razsežnosti v Evropi, vključno s pogodbo o namestitvi Linuxa na več kot 8000 računalnikov za največjo nemško zavarovalnico LVM Versicherungen.
Pogodba z njo, ki je bila naznanjena v ponedeljek, je eden največjih uspehov za Linux. Po Red Hatovih poročilih, naj bi z Unixa na Linux prešli še BPU Banca, ki je sedma največja italijanska banka z 8000 računalniki in Statoil, največje norveško naftno podjetje.

Slednje že od vsega začetka ni uporabljalo Oken, po besedah direktorja, zaradi pretežkega nadgrajevanja in krpanja. Po zelenih terminalih so prešli na IBM-ove računalnike kasneje pa na njihov lastni Linux, izdelan po knjigi Linux From Scratch, ki je delal točno to kar so želeli. Sedaj so se odločili za Red Hat Linux, ker so opazili, da delajo sami tisto, kar delajo distributerji Linuxa, in ker je njihov sistem postal pretežak za upravljanje.

BPU Bianca bo s selitvijo na Linux in Intel prihranila 50% stroškov za strojno in...

Slashdot - Vsi vesoljski programi, ki so trenutno v teku ali v fazi načrtovanja, porabijo ogromne količine denarja. O namembnosti tega denarja se lahko razpravlja, vendar pa se je sledeča zgodba pojavila kot parodija na vse te več miljardne projekte, saj je amaterski astronom skoraj iz udobja lastne dnevne sobe odkril nastajanje nove zvezde.

Amaterski astronom John McNeil iz ZDA je namreč odkril vesoljsko meglico s svojim 3-palčnim (7.62 cm) teleskopom in CCD kamero. Meglica je, kot se je izkazalo kasneje, šele nastala in se še naprej razvija v zvezdo. McNeilova meglica, kot so jo znanstveniki poimenovali, se nahaja v ozvezju Oriona in jo bo možno opazovati še šest tednov, nakar bo Orion zašel za Sonce in ga ne bo na spregled do jeseni. In prav zaradi pomankanja časa so se nekateri veliki teleskopi že usmerili proti njej, saj bo, ko jo bodo znanstveniki naslednič videli, verjetno zelo drugačna. Klik!

OSNews - Črv Blaster, virus SoBig, izpad elektrike na severovzhodu ZDA in v Kanadi ter številni vdori v spletne strežnike so tako močno zaznamovali drugo polovico leta 2003, da jo je časopis Wired označil za najtemnejše obdobje za internetno infrastrukturo doslej.

Netcraft je v tem pestrem obdobju poiskal 10 najzaneslivejših podjetij, ki se ukvarjajo s spletnim gostovanjem. Najuspešnejši med njimi je iNetU Managed Hosting, ki je eno izmed treh podjetij, ki niso doživela izpada niti za trenutek. Kar sedem najzaneslivejših podjetij na strežnikih uporablja FreeBSD, po eden pa Windows in Linux.

Netcraft je danes med drugim sporočil, da Microsoft še vedno ni izdal popravka za napako v Internet Explorerju, ki omogoča prikaz lažnega naslova URL. Zato so razvili posebno storitev, s katero lahko banke in druge finančne ustanove preverjajo ustreznost naslovov.

New Scientist -

Kolja Kähler in Jörg Haber z Instituta Maxa Plancka za računalniško znanost v Saarbrücknu sta pretekli teden na konferenci SIGGRAPH 03 v San Diegu predstavila nov program, ki je namenjen rekonstrukcijo obrazov iz ostankov lobanje, kar bo prišlo prav predvsem forenzikom pri raziskovanju nenaravnih smrti oseb.

Haber trdi, da je nov program revolucionaren zato, ker forenzikom omogoča, da sliko osebe izdelajo zelo hitro in ker omogoča simulacijo štiriindvajsetih čustev. Doslej so namreč modele izdelovali po tabelah, ki opisujejo debelino kože na določenih delih obraza glede na spol, raso in telesno konstrukcijo človeka. Težava je bila, da je izdelava obraza tako trajala izjemno dolgo, končni izdelki pa mnogokrat niso bili prepoznavni, saj osebe niso...

24 ur - Tridimenzionalni model Ljubljane, ki omogoča prikaz vseh 80.000 zgradb znotraj obroča ljubljanske obvoznice, je pripravil Oddelek za urbanizem MOL, model mesta pa je bil izdelan v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije. Tako so se lahko mestni veljaki (vključno z županjo) s pomočjo polarizacijskih očal sprehodili po ulicah Ljubljane kar iz sejne sobe, v virtualni obliki pa so videli tudi nekatere objekte, ki so še v fazi načrtovanja. Klik!

Slo-Tech - Mnogi dosežki teorije programskih jezikov so slabo znani in se le počasi širijo v računalniško prakso. Tako programerji sploh ne poznajo orodij, ki so jim na voljo, ali pa jih zaradi popularnih govoric in zastarelega znanja zavračajo. Po drugi strani programski jeziki, ki se uporabljajo v praksi (C/C++, Java, Perl, Python), vsebujejo nepravilno in polovičarsko implementirane konstrukte, industrija pa jih "izboljšuje" z lepotnimi predelavami in vsiljevanjem objektnega programiranja kot dokončne rešitve vseh programerskih težav.

V mali šoli teorije programskih jezikov bodo govorili o osnovnih principih programskih jezikov in o osnovnih programskih konstruktih, kot so produkti, vsote, funkcije, polimorfizem, vzorci, moduli, funktorji, itn. Vso teorijo bodo podprli s primeri iz znanih programskih jezikov, ko pa le-ti ne bodo zadoščali, bodo pokazali primere iz programskega jezika Ocaml.

Kdaj in kje
V torek, 14. maja 2002 ob 13. uri v prenovljeni sejni sobi E8 (2. nadstropje glavne...